Za samorazpustitev in posledično volitve so v skladu z napovedmi glasovali poslanci iz vrst socialdemokratov, komunistov in stranke TOP 09.
Zdaj je naloga češkega predsednika Miloša Zemana, da formalno razpusti parlament in nato v 60 dneh razpiše predčasne parlamentarne volitve. Zeman je že pretekli petek napovedal, da bo - če bo parlament dejansko izglasoval samorazpustitev - volitve razpisal za 25. in 26. oktober.

Za samorazpustitev bi bilo v 200-članskem parlamentu dovolj že 120 glasov, t. i. ustavna večina. Te bi lahko brez težav zbrale že samo omenjene tri stranke - levosredinski socialdemokrati (ČSSD), levi komunisti (KSČM) in liberalno konservativni TOP 09 -, ki so se najglasneje zavzemale za predčasne volitve. A danes so jih podprli še poslanci nekaterih manjših strank.

"Nove volitve edina pot iz krize"
"Nove volitve so edina pot iz politične krize," je v razpravi pred glasovanjem poudaril vodja ČSSD-ja Bohuslav Sobotka in opozoril, da "državi sicer grozi kaos". "Nobenega smisla nima, da podaljšujemo krizo," je menil prvi mož KSČM-ja Vojtech Filip. Namestnik vodje TOP 09 Miroslav Kalousek se je strinjal, da drugega izhoda kot predčasne volitve ni.

Poslanci konservativne Demokratske državljanske stranke (ODS) nekdanjega premierja Petra Nečasa so po drugi strani v razpravi napovedali, da bodo pred glasovanjem zapustili sejo, in to so pozneje tudi storili. ODS-ju sicer ankete na predčasnih volitvah napovedujejo velik poraz, trenutno se mu obeta le šest odstotkov glasov. Volilna zmaga naj bi se medtem obetala socialdemokratom, ki so že sedem let v opoziciji.

Samorazpustitev parlamenta je bila pogoj za razpis predčasnih volitev in se je napovedovala, vse odkar parlament na začetku meseca ni izglasoval zaupnice prehodni vladi levosredinskega premierja Jiržija Rusnoka. Ta je prisegla julija, potem ko je junija zaradi korupcijske in vohunske afere odstopila prejšnja Nečasova vlada.

Si je Zeman prisvajal pristojnosti?
Levo usmerjeni Zeman je Rusnoku, svojemu svetovalcu za finančne zadeve, vodenje vlade zaupal kljub nasprotovanju strank, ki so ali navijale za predčasne volitve ali pa zahtevale desnosredinsko vlado. Novo vlado sta Zeman in Rusnok predstavljala kot nestrankarsko in strokovno, a številni so jo videli predvsem kot vlado Zemanovih "prijateljev". Številni so ob tem tudi opozarjali, da si je Zeman, prvi neposredno izvoljeni češki predsednik, prisvojil pristojnosti, ki mu ne pripadajo, in da igra v politični krizi glavno vlogo, medtem ko bi kot predsednik moral biti le opazovalec.

Predčasne volitve bi bile lahko tudi voda na mlin Zemanu. "Zmagovalcu je ime Zeman," je ocenil tudi praški gospodarski časnik Hospodarske Noviny. Zemanova Stranka državljanskih pravic in Zemanovih privržencev (SPOZ) naj bi prvič do zdaj presegla prag, potreben za vstop v parlament, poleg tega pa bo predsedniku zagotovo všeč zasuk češke politike v levo.

Nečas odstopil
Nečas je moral junija odstopiti zaradi odmevne korupcijske in vohunske afere. V prvi je tarča obtožb, da je trem "uporniškim" poslancem ODS-ja lani ponudil visoke položaje v državnih podjetjih, da so se odpovedali poslanskim sedežem. Namesto njih so prišli v parlament "ubogljivejši" strankarski kolegi, ki so nato dali glasove, potrebne za potrditev vladnega davčnega paketa.

Vodja Nečasovega kabineta Jana Nagyova - z njo ima Nečas ljubezensko razmerje in se je zato tudi ločil od svoje dolgoletne žene - je obtožena, da se je s trojico poslancev dogovarjala o teh spornih kupčijah. Obenem je Jana Nagyova tudi osrednja figura druge, vohunske afere, ki je odnesla Nečasa. Obtožena je namreč, da je od dveh vodilnih v češki vojaško-obveščevalni službi zahtevala in dosegla, da so obveščevalci nezakonito nadzorovali Nečasovo ženo.