Ameriški zvezni sodnik Anthony Trenga je Manningovo maja lani poslal v zapor v Virginiji, ker ni hotela pričati pred veliko poroto, ki je preiskovala WikiLeaks. V četrtek jo je poslal na prostost, ji je pa odredil denarno kazen 256.000 dolarjev.

Manningova lani ni hotela pričati in sodnik jo je poslal v zapor, dokler si ne premisli. To se ni zgodilo, ampak se je prej razpustila velika porota in razloga za nadaljevanje njenega priprtja več ni bilo.

Tožilci lahko sicer znova skličejo veliko poroto, a Manningova ne bo smela znova v zapor, saj je dokazala, da je to ni prepričalo o pričanju. Ameriška zakonodaja namreč omogoča zapiranje prič, vendar ne za kazen, ampak le kot prisilno sredstvo, da bi pričale. Manningova vztraja, da je vse povedala že na sojenju leta 2013 in da ponovno pričanje ni potrebno.

Njeni odvetniki so sicer v četrtek dejali, da si je Manningova skušala vzeti življenje in da okreva v bolnišnici. Policija je potrdila, da se je v zaporu v Virginiji zgodil "incident", v katerega je bila vpletena Manningova, a da so "zaposleni ustrezno ukrepali in poskrbeli za njeno varnost".

Obama jo je leta 2017 izpustil

32-letna Chelsea Manning je bila leta 2013 obsojena na 35 let vojaškega zapora, ker je WikiLeaksu leta 2010 predala ogromno dokumentov od Pentagona o iraški in afganistanski vojni ter diplomatskih depeš State Departmenta. Nekdanji predsednik Barack Obama jo je, preden je končal drugi mandat, leta 2017 izpustil iz zapora. Chelsea Manning je v Iraku služila kot vojaški obveščevalec Bradley Manning, pozneje pa spremenila spol.

Ameriški preiskovalci sicer že vrsto let preiskujejo primer izdaje zaupnih podatkov WikiLeaksu. Prizadevajo si tudi za izročitev njegovega ustanovitelja Juliana Assangea, ki je trenutno v britanskem zaporu.