Čeprav se je o poskusih atentatov, prisluškovanju novinarjem, ugrabitvah, preiskavah brez nalogov in drugih nezakonitih metodah Cie govorilo že leta, bodo prave dokaze ponudili šele naslednji teden razkriti dokumenti. Po besedah direktorja Cie Michaela Haydna razkritje ni laskavo za agencijo, vendar dokumenti kažejo na druge čase in na neko drugo agencijo. "Gre za to, da se Američanom pove, kaj je bilo storjeno v njihovemu imenu," je na srečanju ameriških zgodovinarjev dejal Hayden.

Posebej so bili na udaru Cie ameriški novinarji, ki so pisali o vladnih skrivnostih, in aktivisti, ki so nasprotovali vojni v Vietnamu. Gre za dokumente na skoraj 700 straneh, ki razkrivajo delovanje Cie med letoma 1953 in 1973, med katerimi je agencija uporabila tudi sporne metode, kot so:

- poskusi atentatov na tuje voditelje, med drugim tudi Fidela Castra;
- dveletna fizična omejitev za prebeglega državljana Sovjetske zveze;
- prisluškovanje dvema kolumnistoma, ki sta v svojem članku razkrila podatke o državni varnosti, prisluškovanje pa je pokazalo, da sta imela stike s 16 kongresniki;
- osebni nadzor nad raziskovalnim novinarjem Jackom Andersenom, ki se je ukvarjal s spornimi dogovori med ZDA in Pakistanom;
- program za nadzor pošte iz Sovjetske zveze in Kitajske.

Molk o spornih metodah
Poročilo o spornih primerih delovanja Cie so pripravili že sredi 70. let prejšnjega stoletja po aferi Watergate, vendar ga do zdaj niso nikoli predstavili javnosti. Takratni direktor Cie James Schlesinger je zaradi afere, ki je odnesla predsednika Richarda Nixona, vsem podrejenim ukazal takojšnje poročanje o preteklih ali trenutnih zadevah, kjer bi lahko agencija prekoračila svoja pooblastila.

Američani bi morali biti o spornih metodah Cie obveščeni že pred leti, vendar se je leta 1998 takratni direktor agencije George Tenet odločil, da še ne bodo razkrili delovanja v času hladne vojne.

G. V.