Vohunjenje je potekalo prek švicarskega podjetja, ki je državam prodajalo proizvode za kriptirano komuniciranje.

Ameriška obveščevalna služba Cia in nemška obveščevalna služba BND sta leta 1970 kupili švicarsko podjetje Crypto AG, ki je po drugi svetovni vojni postalo vodilno na področju prenosnih naprav za kriptirano komuniciranje.

Crypto AG je svojo opremo prodajal več kot 120 državam, med drugimi Iranu, Indiji, Pakistanu, Savdski Arabiji, Vatikanu in vojaškim huntam v Latinski Ameriki, so poročali ameriški Washington Post, nemška javna televizija ZDF in švicarska javna televizija SRF.

Naprave, ki so jih prodali ameriškim zaveznikom, so bile varne, v druge pa so lahko vdrli ameriški in nemški vohuni. Obveščevalni službi ZDA in Nemčije sta naprave priredili tako, da sta z lahkoto razbrali kode, ki so jih države uporabljale za pošiljanje kriptiranih sporočil.

Brez nadzora nad Sovjeti in Kitajci

Po poročanju Washington Posta so Američani nadzorovali zajetje talcev na veleposlaništvu ZDA v Teheranu leta 1979, Združenemu kraljestvu pa so zagotavljali informacije o argentinski vojski med falklandsko vojno leta 1982.

Ključnih nasprotnikov sicer niso mogli nadzorovati, saj Sovjetska zveza in Kitajska nista bili med strankami Crypto AG-ja.

BND je svoj delež v podjetju prodal že leta 1993, Cia pa šele leta 2018. Nato je razpadlo na dve podjetji. Tisto, namenjeno švicarskemu trgu, deluje v Švici pod imenom CyOne. Drugo podjetje, ki deluje na mednarodnem trgu, pa je zdaj v švedski lasti. Deluje pod imenom Crypto International. Tam so zanikali povezave z obveščevalnima službama ZDA in Nemčije.

Švicarska vlada je že januarja sprožila preiskavo, katere rezultati naj bi bili znani junija.