je dejal, da so bile Poljska, Romunija in Litva med najmanj sedmimi državami, ki so gostile "temačne kraje" za "okrepljeno zasliševanje" med "vojno proti nasilju".
"Tema še vedno ovija tiste, ki so odobrili in vodili temačne kraje na evropskem ozemlju," je dejal Hammarberg po poročanju CNN-a. "Zdaj mora priti na dan vsa resnica, zagotoviti pa se mora, da se take oblike sodelovanja ne bodo nikdar več ponovile."
Cia je potrdila obstoj programa, a ne želi razpravljati o podrobnostih in zanika, da bi kršila zakone. Vsa prizadevanja, da bi izpodbijali trditve agencije in dobili podrobnosti o programu na sodiščih, so bila zaman.
Sodelovanje ZDA tudi z Gadafijem
Hammarbergov poziv prihaja v času, ko so dokumenti, zaseženi v Gadafijevi utrdbi v Tripolisu, malce osvetlili program izjemnega izročanja in zasliševanja terorističnih osumljencev v državah tretjega sveta, kjer ne veljajo zakoni ZDA. Tako je Cia, denimo, tesno sodelovala tudi z libijsko obveščevalno službo oz. Gadafijevim režimom, katerega strmoglavljenje zdaj podpira.

Po Hammarbergovih besedah je Cia med letoma 2002 in 2003 na Poljskem pridrževala "zapornike velikega pomena", vključno z domnevnim arhitektom napadov 11. septembra Kalidom Šejkom Mohamedom. Po zaprtju poljskega zapora so leta 2003 v Romuniji odprli nov tajni zapor, ki naj bi obstajal dve leti. Dva zapora naj bi bila na litovskem ozemlju.
Poljski tožilci in litovske oblasti navedbe preiskujejo, a Romunija naj bi po Hammarbergovih besedah pokazala "malo pristne volje po razkritju vse resnice". "Učinkovite preiskave so nujne in bi jih bilo treba že zdavnaj izvesti," pravi.
WikiLeaks potrjuje
Medtem pa je v zadnjih objavljenih ameriških diplomatskih depešah, ki jih je objavil WikiLeaks, razvidno tudi, da so ZDA tesno sodelovale s Poljsko, da bi prikrile obstoj tajnega Ciinega zapora v Masovii.
Ubeseditev depeše močno nakazuje, da sta obe državi skušali tudi vplivati na medijsko poročanje o zadevi.