Med drugim opozarja, da je želja po umiku iz Afganistana zasenčila vprašanje človekovih pravic v tej državi. Kritična je tudi do EU-ja, ki mu ni uspelo doseči, da bi bile človekove pravice njegova domača prednost. "Čeprav so Evropska unija in njene države članice razglasile pomen človekovih pravic in prodemokratičnih gibanj arabske pomladi, pa še naprej niso pripravljene, da bi človekovim pravicam dale prednost doma," piše HRW v letnem poročilu.

HRW se je posebej posvetil odzivu EU-ja na val priseljevanja zaradi upora v arabskem svetu. Pri tem je med drugim izpostavila politiko EU-ja do priseljevanja iz severne Afrike, spore glede reševanja ladij s priseljenci in nenaklonjenost, ko je šlo za vprašanje nastanitve priseljencev iz Libije.
"Senca" na politični reformi Rusije
Pozornost je pritegnila tudi Rusija. Po oceni HRW-ja je odločitev premierja Vladimirja Putina, da se bo vnovič potegoval za predsednika Rusije, "vrgla senco" na zelo potrebno politično reformo. Organizacija je kritično ocenila tudi nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic v Rusiji, pa tudi sovražen odnos do civilno-družbenih organizacij.
HRW je kritičen tudi do odnosa mednarodne skupnosti do Afganistana. Želja mednarodnih sil po umiku iz Afganistana je povsem zasenčila skrb glede človekovih pravic, opozarja. "Ob bližajočem se datumu umika večine mednarodnih enot leta 2014 ... se poraja vprašanje, kakšen Afganistan bodo enote zapustile za seboj," so zapisali v organizaciji.

Krajevna afganistanska policija, ki ima sicer podporo ZDA, je bila vpletena v uboje, ugrabitve, nezakonite racije in pretepanja. Večina teh dejanj ostaja nekaznovanih. HRW med drugim ugotavlja, da afganistanska družba ostaja sovražna do avtonomnosti žensk in možnosti, da bi se zaščitile pred prisilnimi porokami.

Mednarodna skupnost naj sprejme odločitve večine
HRW naprej meni, da bi morala mednarodna skupnost preseči strah do političnega islama na Bližnjem vzhodu in sprejeti odločitve večine. Neupoštevanje naraščajoče priljubljenosti islamskih strank v regiji bi predstavljalo kršitev demokratičnih načel, opozarja. Kar zadeva Irak, pa organizacija ocenjuje, da se ta vrača v avtoritarizem in je na poti, da postane policijska država, kljub zagotovilom ZDA, da so pomagale vzpostaviti demokracijo v tej državi.

Kritično oceno je dobila tudi Severna Koreja. Tamkajšnje oblasti po mnenju HRW-ja uporabljajo strah - predvsem z grožnjami prisilnega dela in javnih usmrtitev - da bi preprečile upor. Uporabljajo pa tudi stroge omejitve svobode informacij, združevanja, zborovanja in potovanja.
Policijska država Irak
Prav posebna točka v poročilu pa je Irak, za katerega so v organizaciji zapisali, da se vrača v avtoritarizem in je na poti, da postane policijska država, kljub zagotovilom ZDA, da so pomagale vzpostaviti demokracijo v tej državi: "Irak je v letu 2011 grobo zadušil svobodo izražanja in združevanja z zastraševanjem, pretepanjem in zadrževanjem aktivistov, protestnikov in novinarjev."

Ob tem organizacija s sedežem v New Yorku še ugotavlja, da ta država ostaja ena najbolj nevarnih na svetu za novinarje, spoštovanje pravic žensk je še naprej slabo, bombni napadi pa so - zlasti med civilisti - zahtevali visoko ceno.