Takoj po razglasitvi neuradnih rezultatov so v Podogorici in drugod zavihrale črnogorske zastave. Foto: EPA
Takoj po razglasitvi neuradnih rezultatov so v Podogorici in drugod zavihrale črnogorske zastave. Foto: EPA
Veliko slavje, kljub temu, da so oblasti zaprle lokale po 19.00, da bi se izognili incidentom. Foto: EPA
Milo Djukanović
Črnogorskega premierja so takoj po glasovanju navdušeno pozdravljali podporniki neodvisnosti. Foto: EPA

Želite, da bi Črna gora postala neodvisna država?

Referendumsko vprašanje
Gneča na voliščih
Takoj po odprtju volišč so se pred njimi nabrale dolge kolone volivcev. Foto: EPA

Kot je dejal dopisnik TV Slovenija v Beogradu Marjan Vešligaj, je bila podpora po podatkih Centra za svobodne volitve in demokracijo najprej 56,3-odstotna, potem so sporočili, da je padla na 55,8, zadnji podatki pa kažejo, da se je zmanjšala na 55,3 odstotka. Kljub padcu pa je Vešligaj dejal, da ni veliko možnosti, da bi prišlo do preobrata.

Izide vzporednih volitev so objavile različne nevladne organizacije, zato so med njimi rahle razlike. Uradni rezultati bodo sicer znani v ponedeljek. Takoj po razglasitvi rezultatov so nebo nad Podgorico in drugimi črnogorskimi mesti razsvetlili ognjemeti in streli z orožjem. Slavje se je pričelo.

Prvi odzivi v Srbiji
Zunanji minister Srbije in Črne gore Vuk Drašković je kot prvi iz Srbije čestital prebivalcem Črne gore, ob tem pa izrazil možnost, da se Srbija kmalu preoblikuje v kraljevino, kar ji bo omogočilo hitro pot v Evropo. Na izide referenduma se bo srbski politični vrh odzval po razglasitvi uradnih izidov. Tesen izid lahko povzroči nekatere napetosti, saj Srbi, ki v veliki večini zavračajo odcepitev, predstavljajo kar 32 odstotkov celotnega prebivalstva Črne gore.

Kako se bodo odločili Črnogorci, smo vprašali tudi bralce našega spletnega portala. 79 odstotkov sodelujočih na anketi je menilo, da se bo Črna gora osamosvojila, 12 odstotkov je temu nasprotovalo, 8 odstotkov pa jih vprašanje osamosvojitve ni zanimalo. V anketi je sodelovalo 2.622 anketirancev.
Prvi pogoj za priznanje izidov referenduma, več kot 50-odstotna volilna udeležba, ki ga je postavila Evropska unija, je bil izpolnjen že nekaj ur po odprtju volišč. Za odcepitev je bilo potrebnih 55 odstotkov volivcev.

Sponzorji vozili ljudi v domovino
Da bi bila volilna udeležba čim višja, so različni sponzorji Črnogorcem, ki živijo v tujini, a imajo v svoji nekdanji domovini še vedno stalno bivališče, plačali pot na volitve. Tako je bilo v soboto na letališčih v Tivatu in Podgorici zaznati rekordno število poletov, kar 199 prihodov in odhodov.

V središču Podgorice so se že takoj po odprtju oblikovale vrste pred volilnimi mesti. Živahno je bilo tudi na predvečer referenduma, ko so zagovorniki neodvisnosti prižigali ognjemete in glasno hupali po prestolnici. Ena izmed volivk je po oddaji glasu dejala: Zakaj bi morali živeti skupaj, če so se vse druge nekdanje republike Jugoslavije odcepile in so zdaj na boljšem. Ko gledam Slovenijo, si mislim, da bomo mi v nekaj letih tam, kjer so oni."

Volitve so spremljali tudi Slovenci


Kot vodja opazovalcev Evropskega parlamenta je volitve spremljal tudi Jelko Kacin, ki je dejal, da je vse potekalo "skandinavsko dolgočasno". Podobno je potek volitev označil tudi Jožef Jerovšek, predsednik delegacije odbora DZ-ja za zunanjo politiko, ki je dodal, da je glasovanje potekalo v zelo pozitivnem ozračju. Slovenski poslanci so obiskali volišča v primorski regiji že dopoldne in potrdili, da je bila že v štirih urah odprtja volišč ponekod volilna udeležba več kot 60-odstotna. Na nekaj voliščih je bilo nekaj nepravilnosti v volilnem imeniku, ponekod pa so volivci povedali, kako so glasovali, kar je bilo sicer prepovedano.

Za neodvisnost naj bi glasovali Črnogorci, ki jih je 43 odstotkov, prav tako muslimani, Albanci in druge manjšine. 32 odstotkov populacije sestavljajo Srbi in ti se večinoma zavzemajo za to, da bi povezava ostala takšna, kot je.

Veliko število opazovalcev
Potek referenduma je nadzorovalo približno 3.400 tujih in domačih opazovalcev, o referendumu pa je poročalo približno tisoč akreditiranih domačih in tujih novinarjev. Policija je bila ves dan v visoki pripravljenosti. Da bila možnost konflikta še manjša, pa so oblasti ukazale, da je treba bare zapreti ob 19.00.

Vabimo vas, da si preberete več o zgodovini Črne gore, intervjuja z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem in analitikom Borutom Grgičem, mnenje Jurija Gustinčiča in klepet z dopisnikom TVS-ja v SČG-ju Marjanom Vešligajem.

Država Srbija in Črna gora je nastala leta 2003, po močni zavzetosti Evropske unije in še posebej njenega predstavnika za skupno varnostno in zunanjo politiko Javierja Solane. Srbija je v povezavi veliko večja, saj ima v primerjavi z južno sosedo, ki ima približno 650.000 prebivalcev, teh 7,5 milijona. Tudi gospodarsko je približno desetkrat večja kot Črna gora.

Želite, da bi Črna gora postala neodvisna država?

Referendumsko vprašanje