79-letni dalajlama je v pogovoru za BBC dejal, da je to, ali bo po njegovi smrti Tibet dobil novega dalajlamo, "odvisno od ljudi v Tibetu". Dodal je, da njegova vloga nič več ne vključuje politične odgovornosti, saj je to pristojnost leta 2011 predal izvoljenemu voditelju tibetanske vlade v izgnanstvu Lobsangu Sangayu.

"Institucija dalajlame bo nekega dne končana. S takšnimi institucijami, ki jih ustvari človek, se to zgodi. Ni nikakršnega zagotovila, da ne bi bil novi dalajlama kakšen neumnež ali neumnica, ki se bo osramotil. To bi bilo zelo žalostno. Tako da se mi zdi bolje, da bi se ta večstoletna tradicija prekinila, ko jo vodi dalajlama, ki je še precej priljubljen," je dejal.

Kitajska je že večkrat ponovila, da si bo vzela pristojnost imenovati novega dalajlamo. To je že navada - leta 1995 je bil mladi fantič izbran za pančenlamo, ki je najvišji naziv za dalajlamo, a Peking se z izbiro ni strinjal in je izbral svojega kandidata.

"Svet ima moralno odgovornost"
Dalajlama je v pogovoru še dejal, da bi morala mednarodna skupnost storiti več za spodbujanje demokracije na Kitajskem. "Kitajska si zelo želi pridružiti mainstreamovskemu svetovnemu gospodarstvu. Morali bi jo sprejeti, a hkrati ima svobodni svet moralno odgovornost, da Kitajsko pripelje tudi v mainstreamovsko demokracijo. To bi moralo biti tudi v interesu Pekinga," je izjavil.

Kot je znano, je dalajlama po vdoru kitajske vojske, ki je skušala zadušiti vstajo v Tibetu, leta 1959 pobegnil v Indijo. Peking Nobelovega nagrajenca za mir vidi kot "razdiralca", a dalajlama v zadnjih letih svetuje srednjo pot v odnosih s Kitajsko - zavzema se za avtonomijo, ne pa tudi neodvisnost Tibeta.