64-letnemu Karadžiću so pred dnevi na haaškem sodišču zavrnili pritožbo, da zoper njega umaknejo vse obtožbe o vojnih zločinih, prav tako niso ugodili njegove prošnje, da bi se sojenje prestavilo za deset mesecev, da bi se tako na proces lahko bolje pripravil. V desetih mesecih bi po svojem mnenju pregledal več kot 938.000 strani dokumentov tožilstva in se pogovoril s 161 pričami tožilstva in 175 pričami obrambe.

Sojenje na Mednarodnem sodišču za zločine v nekdanji Jugoslaviji proti Karadžiću bi se sicer prvotno moralo začeti 19. oktobra, a so mu sodniki dali dodatnih pet dni za pripravo dokumentov.

Kakšna bo kazen?
Kot je znano, je zoper Karadžića vloženih enajst točk obtožnice, med drugim za genocid, vojne zločine in zločine zoper človečnost. Večina se navezuje na poboje leta 1995, ko so v Srebrenici ubili, po nekaterih podatkih, okoli 8.000 ljudi, večinoma moških.

Karadžić se je kar trinajst let uspešno skrival pred roko pravice, 21. julija lani pa so ga pod lažno identiteto zdravilca Dragana Dabića aretirali v Beogradu.

Po aretaciji Karadžića na prostosti ostajata še dva haaška obtoženca: general Ratko Mladić, ki je bil med vojno vojaški poveljnik bosanskih Srbov, in nekdanji predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Goran Hadžić.