Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem dnevu spomina na mrtve v spremstvu državne delegacije položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam ob ljubljanskem Kongresnem trgu. Polaganje venca so pospremile salve garde Slovenske vojske, zvok trobil Policijskega orkestra in kvartet pevcev.

Pahorja so pri polaganju venca na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve spremljali predsednik DZ-ja Igor Zorčič, podpredsednik vlade in minister za obrambo Matej Tonin, predsednik DS-ja Alojz Kovšca, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš in generalni direktor policije Anton Olaj.

Osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod, k spravi in edinosti ob Kongresnem trgu kliče od julija 2016, od leta 2018 pa je ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave tudi del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov ter osrednji kraj polaganja vencev ob 1. novembru.

Predsednik DZ-ja Zorčič je nato odšel na pokopališče Žale, kjer bo položil vence pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo '91, pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju, ob lipi sprave in pri kostnici žrtvam prve svetovne vojne.

Predstavniki države se danes sicer udeležujejo komemoracij in polagajo vence ob različna obeležja in spomenike po državi.

Na partizanskem grobišču Pobrežje v Mariboru je dopoldne potekala žalna slovesnost. Prav tako je na pokopališču potekalo polaganje venca na grobišče padlim v 1. svetovni vojni in polaganje venca na grobišču sovjetskih ujetnikov. Vseh treh dogodkov se je udeležila mariborska podžupanja Alenka Iskra.

Sorodna novica Z današnjim dnem veljajo zaostreni ukrepi za zajezitev okužb

Osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je prav tako potekala v novogoriški mestni občini v spominskem parku na Trnovem. Pred tem je novogoriški podžupan Simon Rosič v spremstvu predstavnikov krajevnih skupnosti položil vence pri grobišču nad Grgarjem, na vojaškem pokopališču iz 1. svetovne vojne v Ravnici ter pri dveh grobiščih nad Trnovem.

Že v petek so na ljubljanskih Žalah številne delegacije položile cvetje k spominskemu znamenju padlim v vojni za Slovenijo 1991, pa k spomeniku padlim v 1. svetovni vojni, k Lipi sprave, v spominskem parku NOB-ja ter pri spomeniku v Gramozni jami.

Ponekod posebni prometni režimi

Zaradi večjega obiska pokopališč bodo danes ponekod veljali posebni prometni režimi. Pričakovati je gostejši promet, zato se na pot odpravimo pravočasno. Hkrati policisti pozivajo k skrbi za varnost imetja in svetujejo, da v vozilih ne puščamo vrednih predmetov na vidnih mestih.

Za dan spomina na mrtve je značilno obiskovanje sorodnikov in odhod na pokopališča, kjer na grobove polagamo rože in prižgemo sveče v spomin na rajne. Vendar pa po svarilu pristojnih nevarnost okužbe z novim koronavirusom še zdaleč ni minila, kar moramo upoštevati tudi v prazničnem času ne glede na to, da epidemija covida-19 ni razglašena tako kot lani ob tem času. Minister za zdravje Janez Poklukar je pred podaljšanim prazničnim koncem tedna za pomoč pri pojasnjevanju prebivalcem, kako pomembno je spoštovanje pogojev PCT, zaprosil tudi župane.

Dolga tradicija spomina na prednike

Po predkrščanskem verovanju naj bi se v tem času na domove vračale duše prednikov. Dan je povezan z dvema cerkvenima praznikoma, ki sta vsi sveti, 1. november, in verne duše, 2. november, je spomnila kustosinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju Nena Židov. Po predkrščanskem verovanju naj bi se v tem času na domove vračale duše prednikov. Pred 2. svetovno vojno so gospodinje pekle majhne kruhke, imenovane vahtiči ali krapci, po katere so hodili otroci in revni ljudje, v zahvalo pa so potem molili za duše umrlih. Ponekod so te kruhke delili tudi ob pokopaliških vratih, na pokopališčih ali pred cerkvijo. Ponekod so za duše umrlih zvečer puščali celo hrano in pijačo, je povedala.

Na veliko moč praznika po njenih besedah kaže tudi to, da se je po 2. svetovni vojni, ko so bili številni prazniki iz časa pred njo ukinjeni, obdržal. Le poimenovanje je bilo spremenjeno, saj se v javnem življenju ni več imenoval vsi sveti, ampak je postal dan mrtvih.

Ob dnevu spomina na mrtve tudi etnologi pozivajo k večji skromnosti. Tradicija obiskovanja sorodnikov in množično odhajanje na pokopališča, ki je v Sloveniji zelo živa, je bila lani zaradi razglašene epidemije okrnjena, a vpliv epidemije bo po oceni Židove zagotovo čutiti tudi tokrat. Upa, da smo se v času epidemije naučili, da je praznovanje praznika lahko tudi bolj skromno.

Podobnega mnenja je tudi Dan Podjed z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete. Po njegovem mnenju bo praznovanje praznika potekalo podobno kot lani. "Zagotovo tako množičnega romanja, kot je bilo v letih pred lanskim, ne bo," je prepričan. Z vidika preprečevanja širjenja virusa bi bilo to po njegovem mnenju smiselno. "Če bomo pazili nase, bi naše prednike verjetno najbolj razveselili, ne pa da na vso silo rinemo na grobove," je dodal.

Še vedno smo med državami, kjer se porabi največ sveč

Niti Židova niti Podjed se ob obravnavanju praznika ne moreta izogniti pozivu k večji skrbi za okolje, saj velika poraba sveč ob prazniku pomeni tudi veliko okoljsko obremenitev. "Pri uporabi sveč ob prazniku bi bili lahko bolj ekološki, saj sodimo med države, kjer pokupimo največ sveč," je spomnila kustosinja, po njenih besedah to nikakor ni v skladu s skrbjo za okolje in planet.

Podjed se je strinjal, da bi morali v tem času misliti ne le na prednike, ampak tudi na prihodnje generacije. "Če bomo še naprej ravnali tako kot do zdaj, jim bomo pustili samo še večji kup odpadkov," je posvaril. Naši predniki si po njegovem mnenju zagotovo ne bi želeli kupa plastike, ki ostane za nami.

Praznik vseh svetih že v 4. stoletju

Praznik, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji po navedbah etnologov ohranil podobno vlogo in način praznovanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991. Praznik temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih v čast in spomin vseh svetnikov. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev. Papež Gregor IV. je prvotni datum praznika, 13. maj, leta 835 prestavil na 1. november.