"Ne pričakujte, da je to zadnje, kar ste slišali od mene," je nekdanja ministrica in poslanka povedala po izključitvi iz parlamenta. Foto: EPA

Prejšnji teden je dansko sodišče nekdanjo ministrico obsodilo na 60 dni zapora, ki ga najverjetneje še kmalu ne bo odslužila, poroča Deutsche Welle. Hkrati je sodišče šele šestič v 150 letih izglasovalo odstavitev nekega politika.

Danski parlament je po obsodbi in odstavitvi danes izglasoval še njeno izključitev iz parlamenta. Gre za prvo izključitev v zadnjih 30 letih in šele četrto po letu 1953. "Obsodba Inger Støjberg je nezdružljiva s članstvom v parlamentu," je pred glasovanjem poslancem dejal govorec vladajočih socialnih demokratov Jeppe Bruus.

Njeno izključitev je podprlo 98 poslancev v 179-članskem parlamentu, med njimi so bili tudi njeni nekdanji strankarski kolegi iz Liberalne stranke, ki jo je zapustila februarja letos.

"Raje vidim, da me izključijo kolegi v parlamentu, ker sem poskušala zaščititi nekatera dekleta, kot da bi me zavrnilo dansko ljudstvo, ker bi si zatiskala oči," je po izključitvi novinarjem dejala nekdanja poslanka. "Ne pričakujte, da je to zadnje, kar ste slišali od mene," je še dodala.

Inger Støjberg se je javnosti vselej predstavljala kot braniteljica "danskih vrednot". Med letoma 2015 in 2019 je bila ministrica za tujce in integracijo v vladi Larsa Løkkeja Rasmussena. Tudi po obsodbi ostaja priljubljena političarka, poroča Deutsche Welle.

Sporno ločevanje prebežniških parov

Sodišče je prejšnji teden razsodilo, da je nekdanja ministrica ravnala protizakonito, ko je ministrstvo leta 2016 odredilo, da morajo na Danskem brez izjeme ločeno nastaniti vse poročene pare, ki zaprosijo za azil, če je eden od partnerjev mladoleten.

Støjberg trdi, da je z odločitvijo ščitila mlada dekleta. V skladu z zakonodajo je bilo ločenih 23 parov, med njimi tudi 26-letni Alnour Alvan in takrat 17-letna Rimaz Alkajal. Prosilca za azil sta morala živeti ločeno, čeprav je bila žena noseča. Danska je čez nekaj mesecev spremenila sporno pravilo. Dansko pravo in zakon o človekovih pravicah navajata, da je treba vsak posamezen primer obravnavati ločeno, in ne uporabljati splošnih pravil.