Svetovna rast bo verjetno okoli 3,4-odstotna, v letu 2017 pa 3,7-odstotna, je ob koncu foruma povedala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. "To je skromno, a v primerjavi s 3,1 odstotka v letu 2015 vendarle napredek."

Vodja IMF-a je izpostavila več nevarnosti, med katerimi je po njenem mnenju daleč v ospredju Kitajska. Kitajsko čaka prehod iz izvozno naravnanega gospodarstva v gospodarstvo, temelječe na povpraševanju in porabi, je pojasnila. To bo po njenih besedah "težek prehod". Rast se bo upočasnila. Kot pa je dodala, Kitajska ne bo doživela "hudega padca", ampak ji bo uspel razmeroma dobro nadzorovan prehod. Lagardovo sicer še naprej skrbi padec cen surovin, predvsem padec cen surove nafte.

Begunska kriza tveganje in priložnost
Glede gospodarskega razvoja v Evropi vidi vodja IMF-a, ki je pred kratkim napovedala, da se bo potegovala za drugi mandat, rahlo okrevanje. Pri tem je begunska kriza po njenem mnenju ne le tveganje, temveč tudi priložnost. "Če bo integracija ljudi delovala, je lahko to srednjeročno gledano le prednost." Za države, kot sta Nemčija in Švica, sta lahko dobro voden sprejem ljudi in njihova integracija vsekakor dejavnika rasti.

V primerjavi z začetkom leta 2015 je evropsko gospodarstvo nekoliko zraslo. IMF pričakuje rast 1,5 odstotka. Generalna direktorica te ustanove je kot pozitivne izpostavila še nekatere dogodke iz leta 2015, recimo sporazum ZN-a o ciljih trajnostnega razvoja iz Adis Abebe, pa tudi sporazum na podnebni konferenci v Parizu, ki naj bi lahko prispevala k zagonu svetovnega gospodarstva. Kot je dejala, je spodbudna tudi gospodarska rast v Indiji. "Indiji trenutno uspeva, medtem ko se je gospodarstvo na Kitajskem upočasnilo," je še dejala Cristine Lagarde, ki za Rusijo in Brazilijo napoveduje negativne stopnje rasti.

Gospodarska rast za koga?
Spomnimo, pred vrhom v Davosu je britanska nevladna organizacija za boj proti revščini Oxfam objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da ima en odstotek najbogatejših Zemljanov toliko premoženja kot polovica najrevnejših ljudi na svetu skupaj.

Kot smo že poročali, britanska organizacija poudarja, da je to presenetljiva količina bogastva. Medtem ko je imelo leta 2010 388 najbogatejših ljudi bogastvo, ki je bilo po njihovih izračunih enako 50 odstotkom najrevnejšega prebivalstva na svetu, torej 3,6 milijarde ljudi, pa ima danes že 62 superbogatašev toliko premoženja kot polovica človeštva. Čez nekaj let bo imelo toliko bogastva že samo 10 ljudi, opozarjajo v Oxfamu. "Namesto da bi imeli gospodarstvo, ki bi ustrezalo uspešnosti vseh prihodnjih generacij in celotnemu planetu, smo namesto tega razvili gospodarstvo za le en odstotek ljudi," ugotavljajo v britanski organizaciji.

Vprašanje Velike Britanije
Kot veliko tveganje za Evropo označuje izstop Velike Britanije iz EU-ja, britanski finančni minister George Osborne pa miri. Če bi na februarskem vrhu v Bruslju članice Unije upoštevale britanske zahteve glede reforme EU-ja, bi večina Britancev glasovala proti izstopu, je dejal minister. Velika Britanija želi med drugim omejiti dostop do socialnih pravic za nebritanske državljane EU-ja. Številne države članice temu spornemu modelu, po katerem bi morali nebritanski državljani EU-ja na Otoku živeti in prispevati štiri leta, preden bi bili upravičeni do socialne pomoči, ostro nasprotujejo.

Osborne: Vlade ne smejo prezreti desnega populizma
Osborne je opozoril tudi na krepitev desnih populističnih strank in organizacij v Evropi. Po njegovem mnenju vlade tega ne bi smele prezreti in bi morale poskrbeti za dejanske skrbi prebivalstva. Tudi sam pa izpostavlja "pritiske priseljevanja". "V Združenem kraljestvu, pa ne le pri nas, smo zaskrbljeni zaradi pritiskov priseljevanja," je dejal. "Zato ostajamo pri tem, kot smo rekli, da ljudje lahko pridejo v Veliko Britanijo in tu delajo, ne morejo pa takoj zahtevati naših ugodnosti."