Stavka je povsem ohromila življenje v Grčiji. Foto: EPA
Stavka je povsem ohromila življenje v Grčiji. Foto: EPA
Grčija
Zaradi stavke so zaprte šole, državni uradi, medtem ko bodo v bolnišnicah sprejemali le najnujnejše primere. Foto: EPA

To je že druga splošna stavka v zadnjih dveh tednih, potem ko so prebivalci močno zadolžene balkanske države razočarani nad odzivom Evropske unije, ki je Grčiji ponudila vso podporo, a ne finančne pomoči (za katero Atene tudi niso prosile), ob tem pa je oblasti pozvala k sprejetju drastičnih ukrepov za znižanje dolga in napovedala, da bo skrbno nadzorovala njihovo izvajanje.

Grčija se "ponaša" z ogromnim 12,7-odstotnim javnim primanjkljajem, ki je kar štirikrat večji od tistega, ki ga dovoljujejo pravila za države članice evrskega območja. Socialistična vlada je obljubila, da bo letos ta primanjkljaj zmanjšala na 8,7 odstotka in ob enem skrčila tudi zunanji dolg, ki znaša velikanskih 300 milijard evrov.

Vlada namerava vse to doseči z zamrznitvijo plač v javnem sektorju, dvigom starostne meje ob upokojitvi in z zvišanjem davkov na gorivo, alkohol in tobak. Ostro namerava udariti tudi proti tistim, ki se izmikajo plačilu davkov. Črna ekonomija naj bi namreč v Grčiji predstavljala kar 30 odstotkov BDP-ja.

Vse to je razlog, da so sindikati pozvali k splošni stavki, zaradi česar bo celo za vsa letala zaprt zračni prostor nad državo, obstali pa bodo tudi vsi vlaki in trajekti. Kratko bodo zaradi stavke potegnili tudi turisti, saj bodo imele številne arheološke znamenitosti zaprta svoja vrata, kar bo velik udarce za podobo Grčije kot turistične države.

"Delavci in upokojenci nisi krivi za krizo"
In kaj pravijo sindikati? Dva največja sindikata, ki imata dva milijona članov, sta sporočila, da se prebivalstvo zaveda pereče finančne situacije v državi, vendar menijo, da so ukrepi nepravični. "Zahtevamo pravičnejšo razporeditev bremena, tako da delojemalci in upokojenci ne bodo plačali za krizo, ki je niso ustvarili," je dejal vodja sindikata GSEE Yiannis Panagopulos.

Panagopulos od vlade pričakuje sprejetje mešanice gospodarskih in socialnih ukrepov, ki ne bi pripeljali do recesije, ampak bi vodili do ustvarjanja novih delovnih mest. Namestnik premierja Teodoros Pangalos je za BBC dejal, da se vlada ne boji stavke in bo še naprej vztrajala na začrtani poti novih ukrepov.

Pangalos je bil oster do vodenja Evropske unije in po njegovih besedah voditelj v 80. letih prejšnjega stoletja, kot so bili Margaret Thatcher, Helmut Kohl in Francois Mitterrand ne bi nikoli dovolili podobne gospodarske krize. "Kakovost vodenja danes v EU-ju je zares zelo, zelo slaba," je dejal namestnik premierja, a pri tem pozabil omeniti dvomljivega prirejanja računskih bilanc, ki jim ne bi bili naklonjeni tudi takratni evropski voditelji.

S prstom je Pangalos pokazal na Italijo in jo obtožil, da so njihove finančne statistike še bolj nepopolne. Toda tukaj še ni bilo konec s kritikami na račun drugih in namestnik je vzroke za krizo našel tudi v nacistični okupaciji Grčije med drugo svetovno vojno. Nemčijo je okaral zarad njenih kritik Grčije in jo spomnil, da je med vojno uničila grško gospodarstvo in umorila na tisoče ljudi.

"Iz grške banke so vzeli zlato in denar in ga nikoli niso vrnili nazaj. To je vprašanje, ki ga bomo morali postaviti enkrat v prihodnosti," je dejal Pagalos.