Na začetku tedna je sicer sodišče potrdilo izid prvega kroga, ki je potekal 24. novembra in na katerem je zmagal skrajno desni kandidat Calin Georgescu. Drugi krog volitev bi moral potekati v nedeljo, kjer bi se pomeril z drugouvrščeno proevropsko kandidatko Eleno Lasconi.

Romunsko ustavno sodišče je zdaj razveljavilo izid prvega kroga in zahtevalo, da se celoten volilni postopek začne od začetka. Kot je sporočilo, se je za razveljavitev odločilo zato, da bi "zagotovilo pravilnost in zakonitost volilnega postopka".

"Volilni postopek za izvolitev romunskega predsednika bo v celoti ponovljen, vlada pa bo določila nov datum in ... časovnico za potrebne korake," je sporočilo sodišče.

Georgescu je razsodbo ustavnega sodišča označil za "državni udar".

Romunski premier Marcel Ciolacu je odločitev sodišče označil za "edino pravilno", medtem ko je bila Georgescujeva izzivalka v drugem krogu volitev do nje kritična.

"Danes je romunska država poteptala demokracijo. Bog, romunsko ljudstvo, resnica in pravo bodo zmagali – in našli bodo krivce za uničenje naše demokracije," je dejala Lasconi in poudarila, da pri tem ne gre zanjo, temveč za državo, katere gospodarstvo se sesuva. Po njenih besedah bi volitve morali izvesti v skladu z načrtovanimi roki in tako spoštovati voljo volivcev.

Na dogajanje se je odzval tudi predsednik države Klaus Iohannis, ki je sporočil, da bo na položaju ostal do izvolitve svojega naslednika. Dodal je, da je treba na podlagi izida nedavnih parlamentarnih volitev oblikovati novo vlado, ki bo določila nov termin predsedniških volitev.

Romunska zakonodaja veleva, da se morajo volitve v primeru razveljavitve izvesti drugo nedeljo po dnevu, ko so bile razveljavljene. Vendar pa ni nujno, da bo tako, saj sodišče zahteva ponovitev celotnega volilnega procesa, torej tudi predvolilne kampanje.

Sodišče je prejelo več zahtev za razveljavitev izida prvega kroga, pri čemer so se vlagatelji sklicevali na podatke romunskih obveščevalcev o domnevnem ruskem vmešavanju v volitve prek družbenih omrežij.

Dokumenti, ki jih je v četrtek razkrila romunska obveščevalna služba, so pokazali, da je bila država med prvim krogom predsedniških volitev tarča niza kibernetskih napadov in poskusov vplivanja na TikToku, kjer je potekala kampanja v podporo Georgescuju, za katero naj bi stala tuja država.

Georgescu, ki velja za kritika EU-ja in Nata ter podpornika Rusije, je sicer zatrdil, da za kampanjo ni porabil nič sredstev. So pa tožilci tudi sporočili, da so proti Georgescuju začeli preiskavo zaradi suma o pranju denarja.

Njegovi kritiki opozarjajo, da bi njegova zmaga zamajala prozahodno držo Romunije in to državo približala skupini držav, v kateri so Madžarska, Slovaška in Avstrija, kjer imajo velik vpliv skrajno desni in Rusiji naklonjeni politiki.

Bruselj zahteva podatke od TikToka

Evropska komisija je družbenemu omrežju TikTok v četrtek poslala zahtevo za informacije, povezane z domnevnim tujim vmešavanjem v romunske predsedniške volitve, so danes sporočili v Bruslju. Od platforme med drugim zahteva odziv na navedbe romunskih obveščevalcev o spodbujanju kampanje v korist Georgescuja.

"Zaskrbljeni smo zaradi vse več znakov usklajenega tujega spletnega vplivanja na volitve, ki potekajo v Romuniji, zlasti na omrežju TikTok," je na omrežju X sporočila podpredsednica komisije Henna Virkkunen, pristojna za varnost, demokracijo in digitalizacijo. Dodala je, da je komisija s poslano zahtevo ukrepala na podlagi akta o digitalnih storitvah.

Po njenih besedah komisija od TikToka zahteva hrambo podatkov, povezanih s celotnim volilnim obdobjem v Romuniji, in komentar na navedbe romunskih obveščevalcev. Platformo poziva tudi k izboljšanju politik moderiranja in izpostavljanja objav ter k spoštovanju smernic iz akta o digitalnih storitvah.

Romunski obveščevalci trdijo, da je imel Georgescu koristi od kampanje na TikToku, ta pa naj bi bila podobna operacijam vplivanja, ki jih uporablja Rusija.

Njegova kampanja na platformi naj bi se znatno okrepila le dva tedna pred volitvami, z njo pa naj bi bila povezana mreža približno 25.000 uporabniških računov. Od tega jih je sicer okoli 800 obstajalo že od leta 2016, a do novembra letos skorajda niso bili aktivni.

Po navedbah obveščevalcev bi dejavnost računov lahko koordiniral državni akter. Ob tem so ocenili tudi, da za kampanjo stoji podjetje za digitalni marketing, vsi vpleteni pa da so se spretno izogibali pravilom TikToka. Objavljali naj bi namreč vsebine, ki promovirajo Georgescuja, ne da bi jih označili kot del kampanje.

Predstavniki platforme so sicer v torek v Evropskem parlamentu zavrnili obtožbe, da omrežje ni ustrezno obravnavalo političnih vsebin, povezanih s prvim krogom volitev. Še pred objavo poročila obveščevalcev je namreč romunski svet za nacionalno varnost platformi očital prednostno obravnavanje Georgescuja.

Proevropski shod v prestolnici

V Bukarešti se je v četrtek zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili podporo demokraciji in Evropski uniji.

Na shod je prišlo tudi veliko znanih obrazov romunske družbe, kot so glasbeniki, filmski režiserji, igralci in člani civilne družbe, ki so izrazili podporo proevropski kandidatki desne sredine Lasconi, ob tem pa pozivali, da država v Evropski uniji in zvezi Nato ne sme postati izolirana.

Približno 3000 udeležencev je kljub zelo nizkim temperaturam prišlo na ulice, kjer so vzklikali gesla, kot so "Evropa!" in "Ne fašizmu!", ter nosili plakate z napisi "Demokracija je ogrožena" in "Naši otroci morajo biti svobodni".

Javnomnenjska raziskava, opravljena četrtega in petega decembra, kaže, da sta bila kandidata zelo izenačena. Lascani je podpiralo 48,6 odstotka vprašanih, Georgescuja pa 46,4 odstotka. Več kot tri odstotke vprašanih je dejalo, da bodo oddali neveljavno glasovnico, 1,9 odstotka pa je še neodločenih.