Po izboljšanju gospodarskih razmer v ZDA so se v Washingtonu odločili za postopen umik ukrepov za povečevanje količine denarja v obtoku, kar pa je vznejevoljilo hitro rastoče države, saj je obilje dolarjev na trgu v zadnjih letih spodbudilo selitev kapitala v te države, kjer so donosi na kapital višji.

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank G20 imajo do nedelje čas za dosego skupnega dogovora o tem žgočem vprašanju.

Avstralski finančni minister Joe Hockey je prepričan, da se svetovno gospodarstvo spoprijema s številnimi izzivi, a sam vseeno upa, da jim bo na srečanju uspelo oblikovati trden okvir za rast svetovnega gospodarstva v prihodnjih petih letih.

Osnutek sklepne izjave, ki naj bi jo sprejeli ob koncu srečanja, izraža potrebo po normalizaciji politike poceni denarja. Za zdaj še ni jasno, ali bodo hitro rastoče države privolile v to.

Schäuble: Vsaka država naj poskrbi za svoje reforme
Guverner indijske centralne banke Raghuram Rajan je bil že pred srečanjem kritičen do politike razvitih držav, ki po njegovem mnenju koristi samo njim samim. Sam meni, da so napovedi o zvišanju obresti v ZDA povzročile množičen odliv kapitala.

Finančni ministri nekaterih članic skupine, med njimi iz Brazilije, Mehike in Južne Afrike, se srečanja v Sydneyju sploh niso udeležili.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je prepričan, da mora vsaka država doma poskrbeti za reforme in stabilnost, pri čemer je omenil Indijo, ki ima po njegovih besedah dovolj drugih težav, ki niso povezane z denarno politiko države.

V nedeljo je ne dnevnem redu vodilnih finančnikov G20 globalno sodelovanje v boju proti davčnim utajam in različnim strategijam multinacionalnih podjetij, da se izognejo plačevanju davkov v državah, kjer delujejo. Na zahtevo G20 se je te težave lotila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj.