Brezumni napad hladnokrvnega morilca, ki so ga motili odprtost in domnevna islamizacija, je prizadel skoraj vse in vsakogar, ki ceni skandinavski model odprte in solidarne družbe.

Hkrati se državljani niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je storilec Norvežan s poznejšo diagnozo "paranoidna shizofrenija", ki trpi za "narcistično osebnostno motnjo".

42-letni Breivik, ki dejanja ni nikoli obžaloval, prestaja najdaljšo kazen, 21 let zapora z možnostjo podaljšanja.

Kolektivna travma za norveško družbo še ni končana. Spomin na ubite, na ranjene in na vse, ki so se za vselej spremenili, je živ tudi danes; teror je dregnil v srce norveške demokracije, odprtosti in način življenja.

Na letošnji prireditvi so se z branjem imen spomnili 77 žrtev tragičnega 22. julija.

Norveška premierka Erna Solberg je na spominski slovesnosti poudarila, da se je treba na sovraštvo odzvati in ne dopustiti, da sovraštvo ostane brez odgovora.

Med udeleženci so tudi vodje strank, kralj Harald in premier v času napada Jens Stoltenberg – pred njegovimi uradnimi prostori je Breivik razstrelil avtomobil bombo.

"Potrebujemo policijo, zaščito, nadzorne kamere, toda ni varnostnih ukrepov, ki bi nas v celoti obvarovali pred terorističnimi napadi. Zato je izredno pomembno, da se nenehno borimo proti tem skrajnim vrednotam," je sporočil zdajšnji generalni sekretar Severnoatlantske zveze Nato Jens Stoltenberg.

Policijske enote so za prijetje storilca pred desetimi leti potrebovale 72 minut.

"Nismo ustavili sovraštva"

Stoltenberg je pred desetimi leti pokol označil za napad na Norveško in demokracijo ter poudarjal enotnost. Breivikov napad je preživelo več kot 500 ljudi, večina je bila takrat še najstnikov, številni pa danes odločno nasprotujejo ideologiji skrajne desnice, poroča Reuters.

"Deset let pozneje moramo govoriti resnico. Nismo ustavili sovraštva. Desničarski ekstremizem je še vedno živ," je na današnjem dogodku dejala Astrid Hoem, voditeljica AUF-a, mladinske veje Demokratske stranke, katere tabor je bil tarča Breikovega napada. "Terorist je bil eden izmed nas. Vendar on ne opredeljuje, kdo smo, temveč mi," je dodala.

V torek je Norveško pretresel nov skrajno desničarski incident. Neznanci so spominsko ploščo za Benjamina Hermansena, norveško-ganskega najstnika, ki so ga pred 20 leti ubili neonacisti, onečastili z napisom: "Breivik je imel prav."