Po besedah poljskega premierja Donalda Tuska je dogovor, o katerem so se pogovarjali 15 mesecev, postal mogoč, potem ko je Washington sprejel ključno zahtevo Varšave glede obrambne pomoči državi. V prvi fazi naj bi s sistemom upravljale ZDA, ki so privolile v tesno sodelovanje tudi v primeru nevarnosti tretje strani, nato pa poljska vojska.

Na Češkem radarski sistem
Po ameriških načrtih bi na Poljskem med letoma 2010 in 2013 v okviru namestitve delov ščita ob Baltskem morju postavili deset prestreznih raket, na sosednjem Češkem pa je predvidena postavitev radarskega sistema. S Prago so ZDA že julija sklenile dogovor. Deli ščita sicer že stojijo v ZDA, Veliki Britaniji in na Grenlandiji.

Tuskova vlada je v zameno za postavitev prestreznih raket zahtevala vojaško pomoč ZDA, kot najpomembnejši zahtevi so navedli stalno namestitev sistema patriot na poljski zemlji in občutno krepitev poljskega letalstva, poleg tega pa tudi stalno prisotnost ameriških vojakov.

Zakaj prav zdaj?
Nekateri strokovanjki trdijo, da bo novica o poljsko-ameriškem dogovoru še poslabšala odnose med ZDA in Rusijo, ki so zaradi različnega pogleda na krizo v Gruziji že tako napeti. Rusija, ki namestitvi ščita v Vzhodni Evropi ves čas ostro nasprotuje, se je že odzvala z besedami, da bo ščit uničil vojaško ravnotežje sil v Evropi, zagrozila pa je tudi s povračilnimi ukrepi. Po objavi novice o dogovoru je ruski zunanji minister Sergej Lavrov tudi odpovedal načrtovani obisk Poljske.

A poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je dejal, da čas dogovora nima nobene povezave z nedavnim izbruhoim krize na Kavkazu. "Glavnino zadev smo dorekli že prejšnji teden, in sicer pred začetkom spopadov v Gruziji." Predstavnik Bele hiše pa je dejal: "Ščit na noben način ni usmerjen proti Rusiji."

Tako na Češkem kot na Poljskem mora sicer sporazum premagati še eno veliko oviro, ratifikacijo v parlamentu, kjer pa je naklonjenost gradnji precej manjša kot pri obeh vladah.

A. P.