Območja, ki naj bi jih podpisnice dogovora natančno zamejile do 4. junija, naj bi veljala šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Okoli območij bodo tudi nadzorne točke in opazovalnice, ki jih bodo nadzirali Turčija, Rusija in Iran ter morda tudi druge države, med katerimi se omenja Jordanija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na varnih območjih naj bi prekinili vojaške dejavnosti. Ruska letala so območja, ki se raztezajo čez osem od 14 sirskih provinc, po besedah ruskega generalpolkovnika Sergeja Rudskoja nehala preletavati že prvega maja. Na območjih, ki obsegajo tako vladne kot uporniške predele, pa ne bodo smela leteti niti letala koalicije pod vodstvom ZDA.

Kot je dejal Rudskoj, bodo vladne sile, ki so delovale na teh območjih, preusmerili v boj proti samooklicani Islamski državi (IS) v osrednji in vzhodni Siriji, sodelovale pa bodo tudi pri osvajanju območij ob reki Evfrat.

Moskva: ZN, ZDA, Savdska Arabija podpirajo dogovor
Namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin je dejal, da so Združeni narodi, ZDA in Savdska Arabija pozdravili dogovor. V Washingtonu so v četrtek sporočili, da podpirajo vsak napor, ki lahko resnično pripomore k miru v Siriji, izrazili pa so tudi dvom o dogovoru, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Dogovor so Rusija, Turčija in Iran dosegli na pogajanjih med sprtima sirskima stranema v Kazahstanu. Če bodo varna območja upoštevali, bo to prva vzpostavitev takšnih območij od začetka sirskega konflikta pred šestimi leti.

ZDA naj bi želele vključiti Nato
Nemški tednik Spiegel je medtem poročal, da naj bi si ZDA prizadevale, da bi se mednarodni koaliciji proti IS-ju formalno pridružila tudi organizacija Nato, ne le članice zveze.

Predvsem Nemčija je temu doslej nasprotovala, ker bi to lahko po mnenju uradnega Berlina še dodatno zaostrilo konflikte v regiji oziroma najmanj otežilo mirovna prizadevanja.

V mednarodni koaliciji pod vodstvom ZDA, ki predvsem z zračnimi silami napada IS v Siriji in Iraku, obenem pa tudi uri tamkajšnje borce na terenu in se bori proti IS-jevi propagandi, sicer sodelujejo vse članice zveze Nato, ne pa tudi organizacija sama. Pri letalskih napadih pa sodelujejo le posamezne članice Nata.

Nato sodeluje pravzaprav le posredno, recimo z radarskimi letali awacs in pri urjenju iraških vojakov. Zdaj naj bi razmišljali, da bi awacsi v prihodnje skrbeli za usmerjanje vojaških letal v regiji, pa tudi, da bi te leteče poveljniške postaje neposredno usmerjale letalske napade na cilje IS-ja.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v Natu niso želeli komentirati navedb, da tovrstne razprave sploh potekajo, so jih pa potrdili v krogih nemške vlade. O tem naj bi govorili tudi na vrhu Nata 25. maja v Bruslju. Na vrh bo prišel tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki že dalj časa zahteva močnejši angažma Nata v t. i. boju proti terorizmu, pa tudi povečanje vojaških izdatkov evropskih držav.