"Zdravstvena kriza (s covidom) je pripeljala do krize pomanjkanja hrane," je dejal in pri tem navedel podatke, ki kažejo, da je podhranjenost v vseh oblikah postala vodilni vzrok slabega zdravja in smrti po svetu.

Prvi vrh ZN-a o prehrambnih sistemih bo potekal septembra.

Po zadnjih podatkih ZN-a je svetovni prehrambni sistem, ki vključuje krčenje gozdov za agrikulturne površine, odgovoren za tretjino svetovnih toplogrednih plinov, s čimer je vodilni razlog podnebnih sprememb.

Prav tako so prehrambni sistemi odgovorni za 80 odstotkov izgube biotske raznolikosti po svetu, je pred predvrhom povedal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Potem ko je delež lačnih in podhranjenih po svetu več let ostal praktično nespremenjen, se je stanje lani med pandemijo močno poslabšalo in se povečalo za kar 118 milijonov ljudi, na 768 milijonov.

Ob tem so se cene hrane v zadnjem letu dni povišale za 34 odstotkov.