35 držav, udeleženk jedrskega vrha v Haagu, ki je sicer potekal v senci dogodkov v Ukrajini, se je zavezalo, da bodo sprejele nacionalno zakonodajo za zaščito jedrskega materiala, dovolile pa bodo tudi zunanji varnostni nadzor. Pobudo za omenjeno zavezo so dale ZDA, Nizozemska in Južna Koreja, podpisali pa so jo Izrael, Japonska, Velika Britanija in Francija. Pobudi se niso pridružile velike jedrske sile Kitajska, Rusija, Indija in Pakistan.

Na področju varnosti jedrskega materiala so do zdaj veljale le splošne smernice Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o varovanju urana in plutonija, ki se sicer uporabljajo v bolnišnicah in jedrskih elektrarnah, države, ki so danes podprle pobudo, pa so se zavezale k sprejetju ustrezne nacionalne zakonodaje. Zunanji varnostni nadzor bodo izvajali neodvisni strokovnjaki, ki bodo "ocenili varnostne postopke za jedrski material". Države so se zavezale tudi, da bodo imele čim manj jedrskega materiala.

Bojazen, da bi se do jedrskega materiala dokopali teroristi
Številne države se bojijo, da bi jedrski material lahko prišel v roke kriminalcem ali teroristom, ki bi ga uporabili za izdelavo t. i. umazane bombe. "Želimo izločiti šibke člene v nacionalni varnosti v svetu in vzbuditi zaupanje v ukrepe vseh držav na področju jedrske varnosti," je po sprejemu zaveze povedal nizozemski zunanji minister Frans Timmermans.

Obama: Ne smemo popustiti
Ameriški predsednik Barack Obama je ob koncu vrha dejal: "Pomembno je, da ne popustimo, temveč še okrepimo naša prizadevanja". Pojasnil je, da so države od prvega jedrskega vrha leta 2010 dosegle že veliko - 12 držav in 2.000 jedrskih objektov se je popolnoma odpovedalo visoko obogatenemu uranu in plutoniju, več deset držav pa je poostrilo varnostne ukrepe.

Obama je 53 udeležencev konference povabil še na naslednji, četrti jedrski vrh, ki bo čez dve leti v Chicagu. Tam naj bi po Obamovih besedah odločili, ali bodo pristojnosti za ukvarjanje z varnostjo jedrskega materiala prenesli na agencijo IAEA.

Vrh v senci dogajanja v Ukrajini
Vrh v Haagu je sicer potekal v senci dogajanja v Ukrajini in na Krimu. Obama je ob tem pohvalil Ukrajino, da je že leta 2010 uničila vse nevarne jedrske materiale. "Če se to takrat ne bi zgodilo, bi razmere, s katerimi se danes srečujemo v Ukrajini, lahko imele popolnoma drugačne in nevarnejše razsežnosti," je dejal ameriški predsednik. Vrha v Haagu se ni udeležil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je tja poslal zunanjega ministra Sergeja Lavrova.