Vodja sirske vladne odprave Bašar Al Džafari je sestanek s posebnim odposlancem ZN-a za Sirijo Staffanom de Misturo označil za uspešnega. Trenutno se delegati ZN-a sestajajo s predstavniki opozicijskih upornikov.

Prejšnji krogi pogajanj pod okriljem ZN-a v Ženevi niso dosegli omembe vrednega napredka, medtem pa so sirske vladne sile s podporo Rusije in Irana zasedale dele države, ki so bili pod nadzorom ali samooklicane Islamske države ali opozicijskih upornikov.

Vladne sile trenutno izvajajo ofenzivo na preostali območji pod nadzorom upornikov; pokrajino Idlib na severozahodu in Vzhodno Guto blizu Damaska. Turčija je z bombardiranjem Afrina pod nadzorom Kurdov odprla tretjo vojno območje v Siriji.

Predsedniku Bašarju Al Asadu je v sedemletni državljanski vojni uspelo znova vzpostaviti vlado in nadzor nad predeli države, vendar ni pripravljen na pogajanja s protivladnimi uporniki, kaj šele odstopiti s položaja, kar uporniki zahtevajo. Na preteklih ženevskih pogovorih naj bi se dogovarjali o novih volitvah, reformah v vladi, novi ustavi in boju proti terorizmu, vendar brez posebnega napredka.

Tudi na tokratnih dvodnevnih pogajanjih, ki naj bi bila namenjena snovanju nove sirske ustave, le redki vidijo priložnost za preboj. Med njimi je De Mistura, ki je v sredo pogajanja označil za "izjemno kritičen" trenutek, na katerega zre z optimizmom, čeprav mu v dosedanjih osmih krogih pogajanj ni uspelo sprtih strani spraviti za isto pogajalsko mizo.

Bodo pogajanja v Rusiji naklonjena Al Asadu?
Rusija, Turčija in Iran so se na ločenih pogajanjih lani dogovorili o vzpostavitvi štirih t. i. varnih območij na zahodu države, kjer imajo omenjene države tudi največ vpliva. Rusija se je decembra lani zavezala k organizaciji mirovnih pogajanj v Sočiju, za katera pa arabske države, EU in ZDA verjamejo, da bodo naklonjena Al Asadovi vladi, ki jo Rusija že ves čas vojaško podpira.

Opozicijski uporniki se bodo o udeležbi odločili v prihodnjih dveh dneh, je sporočil glavni pogajalec Nasr Hariri in dodal, da bodo pogovori dober kazalnik, ali so države zavezane politični ali vojaški rešitvi konflikta.

Nemčija zaskrbljena nad turško operacijo
Medtem je Nemčija izrazila globoko zaskrbljenost zaradi turške vojaške operacije na severu Sirije proti tamkajšnjim Kurdom in zahtevala obravnavo v okviru zveze Nato. "Skupaj s Francijo odločno pozivamo proti dodatni zaostritvi razmer, k humanitarnemu dostopu in zaščiti civilnega prebivalstva. To je naša glavna prioriteta," je poudaril nemški zunanji minister Sigmar Gabriel v izjavi za javnost.

Gabriel je začasno ustavil tudi vse pošiljke orožja Turčiji. Nemčija je tako ustavila izvajanje pogodbe o nadgradnji turških tankov, narejenih v Nemčiji, saj naj bi te tanke uporabljali tudi v operaciji Oljčna vejica na Afrin. Tanke tipa leopard 2 so nadgrajevali za povečanje odpornosti proti minam.

Stoltenberg: Turčija ima pravico do samoobrambe
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v odzivu na pozive Nemčije in Francije dejal, da ima Turčija pravico do samoobrambe. "Vse države imajo pravico, da se branijo, vendar morajo to početi na sorazmeren in premišljen način," je poudaril v sporočilu za javnost in dodal, da je Turčija ena izmed članic Nata, ki jih je terorizem najbolj prizadel.

Kurdi kličejo Sirijo na pomoč
Kurdske oblasti so medtem po poročanju BBC-ja pozvale sirsko vladno vojsko, naj jim pred turško ofenzivo pomaga zaščititi meje regije Afrin. "Namera turške agresije je z okupacijo Afrina odrezati še več sirskega ozemlja," so sporočili.