Pakistan znova pretresa primer bogoskrunstva, ki v tej nemirni večinsko muslimanski državi velja za izredno občutljivo vprašanje in politično temo. Za bogoskrunstvo je po pakistanski zakonodaji, ki temelji na šeriatskem pravu, zagrožena kar dosmrtna zaporna kazen.

Aretacijo duševno motene deklice, pripadnice krščanske manjšine, je pod drobnogled že vzel predsednik Pakistana Asif Ali Zardari, ki je zahteval od notranjega ministrstva natančno poročilo dogajanja.

Med smetmi opazili strgan Koran
V predmestju Islamabada so na ulici mimoidoči opazili, da deklica v vreči s smetmi prenaša tudi strgane strani Korana. Skrunitev muslimanske svete knjige je razbesnela lokalne prebivalce, vendar policija sprva ni hotela aretirati 11-letne krščanske deklice, ki trpi za Downovim sindromom, zaradi česar deklica tudi ni bila zmožna odgovarjati, kako so se strani Korana znašle v vreči s smetmi.

Zagrozili s požigom krščanskih domov
Pred policijsko postajo se je hitro zbrala velika jezna množica, ki je zahtevala ukrepanje proti deklici. "Policija je bila pod izrednim pritiskom, saj je množica začela groziti, da bo požgala krščanske domove v četrti, kjer živijo pripadniki verskih manjšin," je pakistanski minister za narodno enotnost Paul Bhatti povedal za BBC.

Zaradi zbiranja muslimanov in njihovih groženj je iz četrti še pred dekličino aretacijo pobegnilo 600 ljudi, večinoma kristjanov. Po aretaciji neimenovane deklice je policija zaščitila njeno družino in jo odpeljala iz predmestja.

Atentati zaradi nasprotovanja zakonodaji
Vprašanje bogoskrunstva in ostrih kazni je lani v Pakistanu pripeljalo do dveh odmevnih atentatov. Potem ko sta se zavzela za odpravo drakonskih kazni, ki so usmerjene predvsem proti pripadnikom verskih manjšin, sta bila ubita minister za manjšine Šahbaz Bati in guverner Pundžaba Salman Taser.

Globoki verski prepadi v Pakistanu
V 180-milijonski državi živi nekaj več kot dva milijona kristjanov, kolikor je tudi hindujcev, kar 97 odstotkov prebivalcev pa je muslimanov. Oster in občasno tudi zelo krvav razkol vlada med večinskimi suniti in manjšinski šiiti. Zadnji trdijo, da predstavljajo vsaj 20 odstotkov prebivalstva, medtem ko skrajni suniti pišejo, da je šiitov le pet odstotkov.