Da obnova po potresu poteka "nerealno počasi", je pred obletnico dejal tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki vseeno meni, da gre za dober projekt.

Zaradi Plenkovićevih komentarjev so se na Hrvaškem pojavila ugibanja o odstopu ministra za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje Ivana Paladine. Plenković je ta ugibanja v torek zavrnil in sporočil, da je naloga vseh, da bi bila obnova hitrejša in učinkovitejša.

"Ko sem rekel, da je obnova nerealno počasna, sem mislil na konstrukcijsko obnovo in gradnjo nadomestnih hiš. Če bi bili na Banovini pred nekaj tedni, bi videli učinkovito gradnjo večstanovanjskih zgradb za 130 stanovanj, ki jih bodo končali to poletje – to je celovit in dober projekt," je izjavil Plenković.

Premier je pojasnil, da ob obletnici potresa zaradi priprav Hrvaške na vstop v schengenski prostor in prevzem evra ne bo obiskal Banovine, a obnova ostaja prednostna naloga.

Kritike zaradi počasne obnove je komentiral tudi minister Paladina. "Kot vam je pojasnil premier, moramo konstrukcijsko obnovo pospešiti, sam to govorim že mesece," je dejal. Ocenil je, da odpiranje 20 gradbišč na mesec ni niti približno dovolj.

"Zadovoljni bomo, ko bomo vsak mesec odprli 100 gradbišč. S takšno dinamiko bomo obdelali vse zahteve za gradnjo nadomestnih družinskih hiš, denarno pomoč za konstrukcijsko in nekonstrukcijsko obnovo v manj kot naslednjih šestih mesecih, vse zahteve, ki jih imamo trenutno, pa bomo obdelali v manj kot letu dni," je napovedal. Dodal je, da so do danes sprejeli več kot 300 odlokov za gradnjo nadomestnih družinskih hiš in skoraj 900 odlokov za konstrukcijsko obnovo.

Protest nezadovoljnih prebivalcev

Nekaj sto prebivalcev Petrinje je danes protestiralo zaradi prepočasne popotresne obnove. Protest "zahvale za neukrepanje" je organiziralo gibanje Petrinjska pomlad. "Cilj je, da pokažemo celotni državi in tistim, ki izvajajo obnovo, da nismo zadovoljni z njenim potekom oziroma da preusmerimo pozornost na to, da obnove še vedno ni," je za hrvaški časopis Večernji list povedala članica gibanja Ivana Palaić.

Opozorila je, da je država obnovila manj kot deset hiš in ni zgradila niti ene stanovanjske zgradbe.

"Država ne dela absolutno nič, da bi obnovila središče Petrinje. Petrinjci so nezadovoljni, Petrinjci menijo, da zaslužijo več, Petrinjci želijo normalno življenje," je še dejala.

Prebivalka Petrinje Nadija Sijamhodžić je za Večernji list poudarila, da se v Petrinji ne živi, ampak preživlja. "Malo v pločevinkah, malo v porušenih hišah, ampak iz upora ostajamo tu, da pokažemo, da je Banija bila in bo, on pa naj svojo Banovino obdrži zase," je še dejala in novinarju pokazala transparent s fotografijo Plenkovića.

Poziv prebivalcem k samoobnovi

Na prepočasno obnovo je v odprtem pismu opozorila tudi županja Petrinje in članica vladajočega HDZ-ja Magdalena Komes, ki je ob tem pozvala prebivalce Banovine k samoobnovi objektov.

"Prosim vse sodržavljane, naj gredo po poti samoobnove. S tem bodo zaobšli dolgotrajni postopek, ki mu mora slediti država, kar je eden od razlogov za počasno obnovo objektov, za katere že od zdavnaj obstajajo formalni odloki," je zapisala v pismu in ocenila, da bi samoobnova od mladih omogočila, da starejši in ranljivejši hitreje pridejo na vrsto pri organizirani obnovi.

Prebivalci Banovine so po podatkih hrvaškega štaba civilne zaščite do konca novembra sicer vložili 9674 zahtev za obnovo in 8586 zahtev za nekonstrukcijsko obnovo. Država je do tedaj zgradila pet hiš, ena pa je bila donirana.

V dveh letih so v Banovini podrli 758 objektov in obnovili 3894 družinskih hiš. Dela so novembra potekala na 474 hišah, konstrukcijska obnova pa na 113 hišah. Začeli so tudi gradnjo 14 večstanovanjskih zgradb v Petrinji, Glini in občini Topusko, prebivalci Banovine pa so z državnimi sredstvi sami obnovili 1066 hiš.

Vlada je konec avgusta napovedala, da bodo do sezone gretja končali obnovo vseh hiš iz programa nekonstrukcijske obnove. V okviru tega programa so do avgusta končali obnovo 3222 hiš, 223 hiš pa so z državnimi sredstvi obnovili lastniki sami.