Uradnih številk, koliko ljudi se je zbralo na današnjih protestih, ni, po poročanju RT-ja naj bi jih bilo več 100.000.

Savdska Arabija je zračne napade na Jemen začela marca 2015 s ciljem ponovnega ustoličenja strmoglavljenega predsednika Abda Rabbuha Mansourja Hadija in zatrtja šiitskega upora proti nekdanjemu voditelju, ki je užival podporo Savdske Arabije.

Od bližnjevzhodnega bisera do kaosa
Jemen, svoj čas privlačna turistična destinacija z bogato kulturo, je začel v kaos drseti leta 2011, ko so se na krilih arabske pomladi v državi začeli protesti proti revščini, nezaposlenosti in korupciji, pretežno uperjeni proti takratnemu predsedniku Abdulahu Salehu, ki si je želel spremeniti ustavo in odpraviti omejen mandat predsednika. Pod pritiski protestov je bil Saleh nazadnje prisiljen odstopiti, predsedniške dolžnosti pa je prevzel podpredsednik Hadi, ki je bil za predsednika uradno potrjen februarja 2012.

A Hadiju nenaklonjeni uporniki in Al Kaida so tranzicijski proces močno otežili in septembra 2014 so hutijevci najprej zavzeli Sano, nato pa v državnem udaru Hadija prisilili, da privoli v "vlado enotnosti", ki pa nikdar ni zares zaživela.

Združeni narodi in tuje vlade hutijevske vlade niso priznavali in nazadnje so Savdijci vzeli vajeti v svoje roke ter začeli intenzivno vojaško kampanjo, ki pa je stanje v državi samo še znatno poslabšala.

S svojimi neselektivnimi zračnimi napadi so koalicijske sile porušile vrsto bolnišnic, šol in hiš, ubile med 4.000 in 10.000 civilistov, 40.000 jih je bilo v napadih ranjenih, več kot tri milijone prebivalcev pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.

Vloga ZDA
Ob tovrstnih hudih obtožbah in savdskem rokovanju s posredovanjem ter mednarodnih očitkih so se ZDA nazadnje avgusta 2016 distancirale od koalicije v Jemnu, čez nekaj mesecev pa tudi močno omejile finančno podporo posredovanju v Jemnu.

Obamova administracija je poleg tega v svoji zadnji etapi predsednikovanja prav zaradi civilnih žrtev v Jemnu ustavila načrtovano večjo prodajo orožja Savdski Arabiji (vseeno so do tedaj Savdijcem prodali rekordno količino orožja), a Trumpova administracija si zdaj prizadeva, da bi prodaji vseeno dala zeleno luč. Kot piše revija Newsweek, bi ta poteza administraciji lahko potencialno nakopala obtožnico vojnih zločinov, saj bi se ob vseh dostopnih podatkih lahko interpretiralo, da Trumpova Bela hiša zavedno pomaga pri pobijanju civilistov.

Brez madeža niso niti Britanci - kot navaja Independent, je Velika Britanija s prodajo orožja Savdijcem zaslužila desetkrat več, kot je namenila za pomoč Jemnu. "Po eni strani so Velika Britanija in ZDA v zadnjih dveh letih podpirale Jemen s 460 milijoni dolarjev pomoči, po drugi strani pa so britanska in ameriška orožarska podjetja z odobritvijo svojih vlad Savdijce pridno zalagala z večino orožja, ki ga je Savdska Arabija uporabljala za uničujoče napade na južno sosedo," piše britanski časopis.

Prebivalci brez osnovnih potrebščin
Na začetku leta so Združeni narodi opozorili, da približno sedmim milijonom prebivalcem grozi lakota, medtem ko je trenutno več kot tri milijonov ljudi (vključno z 2,1 milijona otrok) akutno podhranjenih.

"Dve leti objestnega nasilja in prelivanja krvi, na tisoče smrti in na milijone ljudi brez osnovnih potrebščin, kot so hrana, voda, zdravje in varnost - kar je preveč, je preveč," je v petek dejal ZN-ov visoki komisar za človekove pravice Zeid Raad Al Husein.

Glede vojaškega posredovanja v Jemnu si je mednarodna skupnost tako dokaj enotna, da pravega razloga zanj ni. Ali kot piše Economist: "Savdska vojna v Jemnu je študija o nesmiselnosti in samopoškodovanju." In še: "Medtem ko se jemensko formalno gospodarstvo sesuva, njegovo mesto zaseda vojno gospodarstvo. Za pravo ceno lahko vsak tovornjak prečka nadzorne točke brez nadzora, ne glede na to, kaj prevaža. Tihotapljenje orožja cveti, ročne granate pa so tako poceni in v takem izobilju, da jih Jemenci mečejo na porokah namesto ognjemetov."

"Vse stalne članice ZN-ovega Varnostnega sveta so proti vojni, a so vse pripravljene prodati Jemen za orožje," pa je za Economist stanje orisal nekdanji predstavnik ZN-a, ki je delal v Jemnu.