Turčija in mednarodno priznana libijska vlada premierja Fajeza al Saradža sta prejšnji mesec podpisali sporazum o varnostnem in vojaškem sodelovanju kot tudi o pomorski jurisdikciji, v nedeljo pa je Erdogan izrazil pripravljenost, da severnoafriški državi zagotovi kakršno koli vojaško podporo. Ankara dopušča tudi možnost napotitve vojakov na prošnjo Tripolisa, ki pa za tako pomoč še ni zaprosil.

Erdogan je po današnjem forumu o migracijah v Ženevi napovedal, da bodo pospešili proces sodelovanja med Turčijo in Libijo, takoj pa so pripravljeni pomagati na vojaškem in varnostnem področju kot tudi pri zagotavljanju pomorskih pravic. V skladu s sporazumom lahko državi sodelujeta pri raziskovanju in iskanju energentov v vzhodnem Sredozemlju, kjer je Ankara glede izkoriščanja virov že v sporu s Ciprom in Grčijo.

Erdogan: Haftar ni zakonit voditelj

Libija je glede uvoza orožja še vedno pod embargom Združenih narodov, kljub temu pa Turčija že pomaga vladi premierja al Saradža z vojaškim materialom, kot so oklepniki in brezpilotna letala, v boju proti silam uporniškega generala Halifa Haftarja.

Haftar je na čelu samooklicane Libijske narodne vojske (LNA), ki nadzoruje vzhod države in naftna polja na puščavskem jugu. Njegove sile so aprila sprožile obsežno vojaško operacijo za zavzetje Tripolisa, sicer pa vojaško pomoč med drugim dobivajo od Rusije, Egipta in Združenih arabskih emiratov.

Po nedeljskem srečanju v Carigradu z al Saradžem je Erdogan dejal, da Haftar ni zakonit voditelj, ampak je predstavnik nezakonitih struktur. Zdaj je napovedal, da sta z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom imenovala delegaciji za pogovore o razmerah v Libiji.

Kremelj je že v torek sporočil, da bosta vprašanje turške vojaške pomoči Libiji predsednika Putin in Erdogan naslovila med srečanjem prihodnji mesec v Turčiji.

Turčija že v izdajo dovoljenj

Prejšnji mesec podpisani sporazum med Libijo in Turčijo je sprožil oster odziv Grčije, ki je prepričana, da gre za kršitev mednarodnega pomorskega prava in poseganje v grško ozemlje. Atene so pozvale ZN k obsodbi dogovora, za katerega menijo, da ogroža regionalni mir in stabilnost.

Po trditvah Grčije dogovor med drugim določa morsko mejo med Turčijo in Libijo, ki ne upošteva grškega otoka Kreta. Grško zunanje ministrstvo je v začetku decembra celo izgnalo libijskega veleposlanika, ker ni želel razkriti podrobnosti iz dogovora.

Turški energetski minister Fatih Donmez je danes dejal, da bodo takoj po registraciji dogovora pri ZN-u začeli s postopki za izdajo dovoljenj za raziskovanje zalog nafte in plina. "Mislim, da bomo proces začeli v prvih mesecih 2020," je bil odločen turški minister.

Turčija s svojimi ladjami že išče nafto in plin v morju pri Cipru, zaradi česar so izbruhnile napetosti med otokom in Evropsko unijo na eni strani ter Turčijo na drugi. Bruselj je Ankari zagrozil s sankcijami, če ne bo prekinila vrtanja pri Cipru.