V torek so v Turčiji priprli več kot 50 ljudi, med njimi tudi sina notranjega ministra Barisa Gulerja in sina gospodarskega ministra Kaana Caglayana. Obtožili so ju posredovanja pri dajanju in sprejemanju podkupnin. Za zapahi se je znašel tudi prvi mož državne banke Halkbank Suleyman Aslan, ki so ga obtožili zlorabe položaja zaradi sprejemanja podkupnin. Policija je na njegovem domu zasegla 4,5 milijona dolarjev v gotovini, skritih v škatlah za čevlje. Halkbank je bila v nekaterih krogih v ZDA deležna kritik zaradi domnevnih nezakonitih transakcij v Iran, vendar pa so to pri banki zanikali.

Gradbeni tajkun Ali Agaoglu pa je osumljen, da je prejemal in omogočil prejemanje podkupnin za določene projekte ter urejal gradbena dovoljenja na zaščitenih območjih v zameno za denar.

Pravosodne oblasti so sicer uvedle kazenski postopek proti skupno 24 osumljenim.

Erdogan obtožil "temna zavezništva"
Na dogajanje se je znova ostro odzval turški premier Recep Tayyip Erdogan, ki pa je prst usmeril proti tujcem v državi. Za to, da se je njegova država znašla v lovkah korupcije, je obtožil "mednarodne skupine" in "temna zavezništva", celotno preiskavo pa je označil kot "umazano operacijo", ki je imela za cilj spodkopati njegovo vlado. Tuje veleposlanike je poleg tega obtožil "provokativnih dejanj".

Njegove izjave naj bi bile uperjene proti ameriškemu veleposlaniku Francisu Ricciardonu, ki naj bi nekaterim predstavnikom Evropske unije dejal, da je Washington opozoril banko Halkbank, naj prekine vezi z Iranom. Ricciardone je sicer prek Twitterja poročanje medijev zavrnil kot "neutemeljene domneve".

Razkritja primerov korupcije so močno pretresla celotno Turčijo, opozicija pa je celo pozvala k odstopu vlade. "To je največji škandal v zgodovini republike," je dejal Engin Altay iz opozicijske demokratično-liberalne stranke CHP. "Premier mora odstopiti," je še dodal.

Spor v lastnih vrstah?
Pred tem so se pojavile tudi špekulacije, da bi bila preiskava lahko povezana s sporom med Erdoganom in njegovim nekdanjim zaveznikom Fethullahom Gulenom. Vplivni islamski klerik, ki živi v izgnanstvu v ZDA, ima namreč še vedno precejšen vpliv v Turčiji, med drugim v policiji, tajnih službah in sodstvu, njegovo gibanje Hizmet pa vodi tudi mrežo zasebnih šol. Hizmet je bil ključni podpornik Erdogana, njegovi stranki pa je od leta 2002 pomagal k zmagi na treh volitvah. Spor med Gulenom in Erdoganom se je začel leta 2012 z nestrinjanjem glede vloge vodje turških obveščevalcev Hakana Fidena, njuno zavezništvo pa bi se lahko dodatno skrhalo z razkritjem vladnih načrtov glede zaprtja mreže zasebnih šol prejšnji mesec.