Zunanji minister je v spletnem klepetu odgovarjal tudi na vprašanje o stroških kandidature nekdanjega predsednika države za generalnega sekretarja OZN-a. "Dr. Danilo Türk je tudi v mednarodnem prostoru poznan, zato ne potrebuje kakšne posebne predstavitve, ki bi veliko stala. Govorjenje o milijonih, ki naj bi stali našo državo, ni točno in doslej država ni imela nobenega stroška z njegovo kandidaturo." Po njegovih informacijah ima Türk dobre možnosti, da mu s kandidaturo uspe, a končno in ključno besedo ima Varnostni svet Organizacije združenih narodov.

Za boj proti terorizmu ključno izobraževanje
V klepetu se je dotaknil teme, ki je bila ena osrednjih tudi na včerajšnjem svetu zunanjih ministrov EU-ja: boj s terorizmom po napadih v Parizu in Bruslju. Erjavec je kolege opozoril, da zaostritev ukrepov za boj proti terorizmu "ne sme iti na račun človekovih pravic in temeljnih svoboščin". "Posebej sem tudi izpostavil, da terorizma ni mogoče preprečiti zgolj z represijo in da bo treba več postoriti v smeri izobraževanja, izboljšanja socialnih razmer za mlade, ki so potencialna tarča za novačenje v radikalizem. Ključno pa bo, ali bomo uspeli umiriti krize, ki so razlog za terorizem. Tukaj mislim na krize v Siriji, Iraku, Libiji, pojav Islamske države in ne nazadnje ne smemo pozabiti na zločinsko dejavnost Boko Harama v severni Nigeriji," ugotavlja minister.

Sankcije proti Rusiji za zdaj še ostajajo
Zunanji ministri so na zasedanju razpravljali tudi o odnosih z Rusko federacijo in sklenili, da do takrat, ko bo implementiran dogovor iz Minska, ki je bil sklenjen lani septembra, gospodarske sankcije EU-ja proti Rusiji ostanejo.

"Pojasniti bi želel, da ko so se sprejemale gospodarske sankcije proti Ruski federaciji, sem bil pozoren, zlasti na to, da ne bi gospodarske sankcije prizadele našega gospodarstva. Lahko ugotovim, da smo bili glede tega uspešni, ker ostaja gospodarska izmenjava na isti ravni kot v preteklosti," poudarja minister.

Slovenijo bolj kot sankcije udaril padec rublja
Ob tem dodaja, da "večji problem za slovenska podjetja predstavlja zelo velik padec vrednosti rublja". Sočasno pa Erjavec miri, da zaradi sankcij za zdaj nobeno slovensko podjetje ni odpuščalo. "Še več, lansko leto meseca decembra sem vodil Medvladno komisijo za gospodarsko sodelovanje z Rusko federacijo in je bilo dogovorjenih za 500 milijonov EU novih poslov za slovenska podjetja," dodaja.

Privatizacija: Podjetja iz prvega svežnja prodati po pravi ceni
V kratkem pogovoru za MMC, ki si ga lahko ogledate spodaj, se je vodja koalicijske stranke DeSUS dotaknil zadnje čase zelo vroče teme domačega političnega prizorišča: privatizacije. Pojasnil je, da v koaliciji strategije upravljanja kapitalskih naložb države še niso videli, a pričakuje, da jim jo bo ministrstvo predstavilo v četrtek.

"Če cena ni prava, ni prodaje"
Erjavec opozarja, da postopki prodaje prvih 15 podjetij na seznamu, ki ga je že lani DZ potrdil, že potekajo. "Vendar mislim, da si moramo pridržati pravico do tega, da če cena ni prava, potem tudi prodaje ni." Zato v stranki ne podpirajo prodaje Telekoma, če cena ne bo prava. Kakšna bi bila prava cena, ni želel jasno povedati, je pa zagotovil, da v DeSUS-u vedo, koliko bi za družbo morali iztržiti. Glede drugega svežnja privatizacije opozarja, da je treba najprej ugotoviti, kakšni so bili učinki prodaje prvega svežnja, in na podlagi tega oceniti, ali gremo naprej s privatizacijo ali ne.

Pogovor z ministrom Erjavcem smo pripravili v sklopu spletnih klepetov z ministri vlade Mira Cerarja. V naslednjih tednih bodo na vaša vprašanja odgovarjali tudi drugi ministri.