Iz islamskih skupnostih, kot je tista iz mošeje v Hamburgu, kjer so se zadrževali nekateri skrajneži, ki so izvedli teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001, je po podatkih nemških policijskih in varnostnih virov izšlo najmanj sto skrajnežev, ki so svoje izkušnje nabirali tudi v Afganistanu in Pakistanu.

Nemški islamski skrajneži so se znašli v središču pozornosti, potem ko je bilo v nedavnem ameriškem brezpilotnem letalu v Pakistanu med drugim ubitih osem nemških državljanov. Zdaj obstaja bojazen, da se je, ali pa se še bo, mnogo nemških islamskih borcev vrnilo v Evropo, kjer bi lahko izvedli teroristične napade.

"Število nevarnih islamistov (v Nemčiji) je več kot sto," je dejal vodja nemškega policijskega združenja Konrad Freiberg in pojasnil, da je med njimi okoli 40 takih, ki so izurjeni za ravnanje z razstrelivnimi sredstvi. "To je za nas zelo nevarno," je bil jasen Freiberg.

Še bolj pesimistične napovedi je že septembra podal vodja zveznega kriminalističnega urada Jörg Ziercke, ki je prepričan, da je islamskih skrajnežev v Nemčiji več kot 400.

Opozorila za Evropo
Ameriške oblasti so ta konec tedna svoje državljane posvarile pred morebitnimi terorističnimi napadi, in čeprav ni bila posebej omenjena nobena država, se je največ govorilo o Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji.

Nemčija je pozneje sporočila, da ni nobenih znamenj, ki bi kazala na skorajšnji konkreten napad, toda ameriški in evropski izvedenci so vseeno zaskrbljeni, predvsem glede skupine okoli sto nemških islamistov, ki naj bi potovali med Nemčijo in odročnimi predeli Pakistana ob meji z Afganistanom, kjer so si našli zatočišče talibanski uporniki in pripadniki Al Kaide.

Teroristične grožnje v Evropi naj bi temeljile tudi na zaslišanjih nekega nemškega skrajneža, ki so ga poleti prijeli v Afganistanu in ki naj bi ameriškim preiskovalcem razkril načrte napadov na tarče v Nemčiji in v Evropi. Vlada v Berlinu je v ponedeljek sporočila, da je v stiku z njim in da ga bo tudi sama zaslišala.

Hamburška mošeja dala napadalce na ZDA
Islamski skrajneži v Nemčiji niso nov pojav in že dolgo časa zaposlujejo varnostne strokovnjake, ki so bili še posebej pozorni na mošejo v Hamburgu, kjer naj bi se skrajnih idej navzelo kar nekaj ljudi.

Hamburško mošejo Taiba, ki se je prej imenovala Al Kuds, je redno obiskoval Mohamed Ata, vodja skupine 19 ugrabiteljev, ki so se s potniškimi letali zaleteli v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku 11. septembra 2001.

Omenjena mošeja, ki so jo nemške oblasti zaprle avgusta letos, je veljala za zbirališče privržencev džihada, ki so se pridružili tudi "sveti vojni" v Afganistanu in Pakistanu ter tam pridobili nove izkušnje, ki bi jih lahko ponovno uporabili pri terorističnih napadih v Evropi.

Leta 2002 je v mošejo vdrla policija in jo preiskala, vendar ni v njej odkrila nobenega kriminalnega delovanja, ugotovili so le primere sovražnega govora. Skrajni imami so verjetno samo navdihnili svoje vernike, vendar njihove pridige niso pomenile kršitev zakonov.

Zaradi svoje preteklosti je Nemčija zelo občutljiva glede vsakršnih predsodkov do muslimanske skupnosti, ki šteje okoli štiri milijone pripadnikov, od tega večinoma iz Turčije.