Argentinec Jorge Mario Bergoglio, 265. naslednik apostola Petra, je prvi papež iz Latinske Amerike, prvi papež iz reda jezuitov in prvi, ki si je izbral ime Frančišek. Kardinali v konklavu so ga trinajst dni po odstopu Benedikta XVI. izvolili po komaj 26 urah in petih glasovanjih.

Frančiškova Cerkev je odprta do vseh, skromna, usmiljena, predvsem pa svetovna. Cerkev, ki odpušča in ne obsoja.

Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je o papežu dejal: "Ko zdaj prihajam v Rim, čutim spremembo. Tudi kardinali in predstojniki dikasterijev so se nekoliko približali nam, navadnim duhovnikom ali škofom, ko pridemo iz posameznih krajevnih cerkva, da se, bom rekel, pogovarjamo bolj normalno, da ni nekega vzvišenega tona in nekega obtoževanja, kaj vse je narobe."

Frančišek je v rimsko kurijo sprejel laike in ženske, škofovska sinoda, zborovanje škofov, je postala stalno posvetovalno telo cerkvene baze.

Kritiki mu očitajo, da s svojim načinom vodenja slabi avtoriteto papeža in Cerkve in da je šel pri sprejemanju ločenih in istospolnih parov predaleč.

Škof Saje, ki je danes vodil svetoletno romanje novomeške škofije, pravi, da je papež zgolj upošteval čas, v katerem živimo. "Mislim, da je bil v nekaterih svojih odločitvah napačno razumljen. Mogoče kakšna odločitev tudi ni bila najbolj premišljena, recimo glede kratkih postopkov v Cerkvi. Drugače pa so vse te spremembe večinoma pozitivne in jih bo treba nekako prenesti v vsakdanje življenje."

Frančiškova najpomembnejša zapuščina je njegova izbira novih kardinalov. Spremenil je namreč podobo konklava, ki bo volil njegovega naslednika: v njem je manj Evrope, manj kurije, več obrobja in več najbolj oddaljenih koncev sveta.