Svoja stališča sta predstavila najvplivnejši član in neformalni vodja skrajno desne Alternative za Nemčijo Björn Höcke ter vodja krščansko-konservativnega CDU-ja Mario Voigt.

Leve demokratične stranke so pred soočenjem opozarjale, da se AfD-ju ne bi smelo nuditi odra za manipulacije in laži. AfD je od množičnih protestov v državi izgubil nekaj podpore, skuša pa se prikazati kot običajna, demokratična politična sila.

Najvplivnejši član Alternative za Nemčijo, 52-letni nekdanji učitelj športa in zgodovine Björn Höcke, je televizijsko soočenje izkoristil, da se pred jesenskimi volitvami v Turingiji prikaže kot normalen kandidat in morebitni koalicijski partner.

Ni se mogel spomniti ali pojasniti ksenofobnih zapisov iz svoje knjige. Na vprašanje o njegovi trditvi iz leta 2017, da je spomenik judovskim žrtvam v Berlinu nacionalna sramota, je dejal, da si zgolj prizadeva, da sramota, kar je holokavst bil, ne bi bila v središču nemške pozitivne identitete.

Dejal je, da ne pozna sovraštva. In da z besedo remigracija predvsem označuje željo, da se v Nemčijo vrnejo njeni izseljenci, ki so odšli zaradi zelene politike, davkov, naraščanja števila tujcev in omejevanja svobode govora.

Drugače rečeno, Höcke je skušal svoja esktremna stališča pojasniti kot napačno razumljena. Volk v ovčji preobleki, so na družbenih omrežjih hiteli pojasnjevat nasprotniki skrajno desnega AfD-ja, ki na ravni Nemčije uživa 18-odstotno javnomnenjsko podporo, nekaj odstotnih točk nižjo kot pred množičnimi protesti proti njej.

AfD je najmočnejša sila v Turingiji, a tudi tam je izgubila sedem odstotnih točk. Stranka je sicer z naskokom najbolj prisotna in dejavna na družabnih omrežjih, kjer vabi mlade.

Stranke koalicije skušajo četrtkovo soočenje ignorirati. Björn Höcke je redni obiskovalec sodišč. V Halleju proti njemu poteka postopek zaradi hujskanja in nacističnih gesel. Stranka AfD po drugi strani toži zvezni urad za zaščito ustave, ki stranko preiskuje kot ekstremistično entiteto.

V četrtek je bila obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Buchenwald, v katerem podporniki AfD-ja na spominska obeležja redno rišejo kljukaste križe in druge nacistične simbole.