AfD je sredi lanskega decembra za volilne plakate od Avstrijca Gerharda Dinglerja, člana avstrijskih Svobodnjakov, prejel 2,35 milijona evrov. Raziskave medijev Standard, Spiegel in ZDF kažejo, da je bil Dingler le posrednik, znesek naj bi mu nakazal 81-letni dolgoletni finančni podpornik AfD-ja, nepremičninski milijarder Henning Conle iz nemškega Duisburga.

Pred volitvami so stranke prek donacij zbrale 21 milijonov evrov. Preiskovalni organi v Avstriji se osredotočajo na sum prikritega financiranja. Tako imenovane slamnate donacije političnim strankam so v Nemčiji prepovedane. Če se sum potrdi, lahko AFD doleti globa v višini trikratnika prejetega zneska, torej 7 milijonov evrov. V stranki zanikajo, da bi vedeli za primer slamnatih posrednikov in trdijo, da se strogo držijo pravil.

Conle je stranki z računov švicarskih farmacevtskih podjetij že leta 2017 doniral 132 tisoč evrov, zaradi česar je bila stranki naložena kazen v znesku skoraj 400 tisočakov. Zgodba se morda ponavlja.

Največ prispevkov, zlasti s strani podjetij, sta sicer pred volitvami prejeli krščanska unija CDU in liberalna FDP, tako rekoč stranki kapitala in delodajalcev. Prispevki strankam nimajo zneskovnih omejitev, za donacijo zunaj EU-ja pa je največja dovoljena vsota do 1000 evrov.

Več kot 200 milijonov evrov skupaj dobijo nemške stranke tudi iz državnega proračuna. Še več javnih sredstev, okrog 600 milijonov, pa prejmejo fundacije oziroma ustanove, povezane s strankami. In čeprav se vsako leto odpira razprava o kupovanju političnega vpliva, to ne spremeni ureditve financiranja strank v Nemčiji.