Usha Vance bo na dansko arktično avtonomno pokrajino nepovabljena odpotovala v četrtek s sinom in delegacijo. V Washington se bo vrnila predvidoma v soboto, v vmesnem času pa se bo seznanila z zgodovino Grenlandije in obiskala ameriško vojaško oporišče na otoku.

Na potovanju se ji bosta pridružila svetovalec za državno varnost Waltz in minister za energijo Wright, so sporočili v Beli hiši.

Predsednik ZDA Donald Trump je od prevzema funkcije večkrat javno izrazil željo za priključitev Grenlandije, ki da jo ZDA potrebujejo iz varnostnih razlogov. Dejal je, da bo Grenlandija postala del ZDA "tako ali drugače". Njegove ozemeljske težnje povzročajo skrbi tako v Københavnu kot v grenlandskem glavnem mestu Nuuk.

Premier Grenlandije Mute Egede je v pogovoru za tamkajšnji časopis Sermitsiaq napovedan obisk ameriške delegacije označil za provokacijo.

"Edini namen je, da nam pokaže svojo moč, tega signala ne smemo napačno razumeti," je dejal predsednik grenlandske vlade glede udeležbe Waltza, ki ga je označil kot najtesnejšega Trumpovega sodelavca.

Da je napovedan obisk treba razumeti v povezavi z nedavnimi izjavami Washingtona glede Grenlandije, je povedala tudi danska premierka Mette Frederiksen.

Strateško pomemben največji otok

Grenlandija obsega nekaj več kot dva milijona kvadratnih kilometrov, je največji otok na svetu in hkrati eden izmed do človeka najmanj prijaznih krajev, saj led stalno prekriva približno 80 odstotkov otoka. S približno 57.000 prebivalci je Grenlandija tudi eno najredkeje poseljenih območij.

Pomembna je zlasti zaradi strateške lege in zalog surovin, redkih kovin ter mineralov, kot so železo, uran, nikelj, platina, titan in baker.

Politične stranke na Grenlandiji so si enotne glede želje po neodvisnosti, ne pa tudi glede časovnice takšnega, predvsem iz gospodarske perspektive, zahtevnega podviga. Obenem so si na otoku enotni, da nočejo postati del ZDA.

Iz Københavna in Bruslja Washingtonu prav tako sporočajo, da ne bodo privolili v predajo Grenlandije.