Zakon, sprejet v sredo, se nanaša na "vsa oblačila z ideološkim ali verskim vplivom, ki so povezana s pokrivanjem glave". Kljub tako široki formulaciji sta obe vladni stranki, desnosredinska Ljudska stranka (ÖVP) in skrajno desni Svobodnjaki (FPÖ), jasno povedali, da je zakon usmerjen k prepovedi islamskih naglavnih rut.
Predstavnica FPÖ-ja Wendelin Mölzer je dejala, da je zakon "znak proti političnemu islamu", poslanec ÖVP-ja Rudolf Taschner pa je dejal, da je ukrep nujen za "osvoboditev deklet izpod podjarmljenja".
Zakon ne velja za naglavno pokrivalo patka, ki ga nosijo sikhovski dečki, in judovsko kapico kipa, poroča Guardian.
Avstrijska muslimanska skupnost vztraja, da je prepoved "sramotna", a da bo vplivala na majhno število deklic.
Vprašanje, ali bo zakon sodišče dovolilo
Proti zakonu so glasovali skoraj vsi opozicijski poslanci, ki so vlado obtoževali, da želi s predlogom krepiti javno podporo, ne zanima pa je blaginja otrok. Obstaja sicer velika verjetnost, da bo avstrijsko ustavno sodišče zakon zaradi obtožb o verski diskriminaciji odločilo, da je zakon neustaven.
Celovita prepoved pokrivanja obraza
V državi od leta 2017, ko je bila na oblasti koalicija socialnih demokratov in ljudske stranke, že velja prepoved pokrivanja obraza na javnih mestih, kar poleg muslimanskih pokrival vključuje tudi smučarske maske, zaščite proti smogu in živalske kostume, zaradi česar so oblasti prebivalcem izdale več kazni.
Prejšnja koalicija je razmišljala o prepovedi nošenja naglavnih rut za učitelje, a so načrt opustili po razpravi o verskih simbolih v šolah, v katerih v učilnicah pogosto še vedno visijo katoliški križi.
Med evropskimi državami prepoved pokrivanja obraza velja v Belgiji, na Nizozemskem, Danskem, v Franciji, Bolgariji in nemški zvezni deželi Bavarski.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje