Deset odstotkov upravljavcev bazenov v Franciji razmišlja o ustavitvi dejavnosti to zimo. Foto: AP
Deset odstotkov upravljavcev bazenov v Franciji razmišlja o ustavitvi dejavnosti to zimo. Foto: AP

"Nihče v Avstriji ne bi smel biti v položaju, ko si ne more privoščiti osnovne porabe elektrike," je ob predstavitvi ukrepa dejal kancler Karl Nehammer. "Gre za hitro in nebirokratsko pomoč, saj zanjo nikomur ni treba zaprositi, zavora se bo samodejno sprožila za vsako gospodinjstvo," je dodal.

Avstrijski porabniki bodo do letne porabe 2900 kilovatnih ur elektrike plačali 10 centov na kilovatno uro. V povprečju bo to pomenilo 500 evrov prihranka na gospodinjstvo, je dejala infrastrukturna ministrica Leonore Gewessler.

Nižja cena bo po izračunih avstrijske vlade pokrila 80 odstotkov povprečne porabe avstrijskega gospodinjstva, šlo naj bi za temeljno porabo, dodatno porabo pa bo treba še naprej plačati po običajnih tarifah.

Z omejitvijo obsega subvencionirane električne energije želi vlada med drugim spodbuditi tudi varčevanje gospodinjstev. Sicer pa so na Dunaju poudarili, da približno polovica avstrijskih gospodinjstev letno porabi manj kot 2500 kilovatnih ur električne energije.

Vlada je določila tudi zgornji prag subvencije pri 30 centih na kilovatno uro. S tem želi preprečiti, da bi zaradi ukrepa ponudniki elektrike pretirano dvignili cene. Za raven 10 centov se je avstrijska vlada odločila, ker je to cena, ki so jo gospodinjstva plačevala pred začetkom krize na energetskih trgih po ruskem napadu na Ukrajino.

Še dodatno bo država finančno razbremenila gospodinjstva z več kot tremi člani in socialno ogrožene – prvi bodo lahko za dodatno pomoč zaprosili, pri čemer vse podrobnosti še niso določene, drugim bo pripadlo do 200 evrov pomoči.

Ukrep bo državo stal od tri do štiri milijarde evrov, odvisno od gibanja cen na trgu. Porabniki bodo spremembo na položnicah prvič opazili decembra.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Pomoč energetsko intenzivni industriji medtem avstrijska vlada še pripravlja.

Irska: Največ 19 stopinj Celzija

Kot je napovedal irski minister za energijo Eamon Ryan, bodo javne zgradbe, z izjemo bolnišnic in socialnih ustanov, ogrevali do največ 19 stopinj Celzija, cilj pa je tudi ustaviti nepotrebno ogrevanje slabo zasedenih prostorov, zato bodo zaposlenim v javnem sektorju naročili delo v istem nadstropju.

"Ključnega pomena je zmanjšati našo porabo, da bi prihranili denar. To je zelo praktično in zgled bomo postavili v javnem sektorju," je Ryan dejal v torek za nacionalno radiotelevizijo RTE.

Z ukrepi, kot so priporočila gospodinjstvom, da naj se izogibajo pranju perila med 17. in 19. uro, ko je energija najdražja, želijo po besedah Ryana prispevati k zniževanju računov in porabe.

Stroški energije po Evropi so se drastično povečali po ruskem vojaškem napadu na Ukrajino, zato države sprejemajo številne ukrepe, da bi zmanjšale porabo, ki je bila do zdaj v večini odvisna od ruskih energentov.

Zapiranje bazenov

Zaradi visokih stroškov ogrevanja so v Franciji zaprli približno več deset bazenov, ki se pogosto ogrevajo s pomočjo plina. Kot poroča Euronews, je družba Vert Marine po vsej državi zaprla 29 bazenov, potem ko so se stroški za energijo povečali s 15 milijonov evrov na 100 milijonov.

V mestu Limoges je mestni svet kritiziral "brutalno in enostransko" odločitev za zapiranje bazenov in zagrozil s tožbo. Kot so pojasnili, 50 milijonov evrov vredno opremo uporabljajo številni prebivalci več okrožij, ki so zdaj postali talci. Zaradi začasnega zaprtja bazenov bo Vert Marine na čakanje poslal 600 od 2000 zaposlenih.

Prejšnji teden sta ministrstvi za šport in za energetski prehod sporočili, da potekajo pogovori o omejitvi porabe energije na bazenih in drsališčih tako, da bi vseeno ohranili športne in gospodarske dejavnosti.

Foto: Reuters
Foto: Reuters