"Imamo doktrino notranje varnosti, ki je javna, in tam lahko preberete vse razloge za uporabo jedrskega orožja. Gre za primere, ko je naša država eksistencialno ogrožena," je dejal.

Peskov je to odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je prepričan, da ruski predsednik Vladimir Putin v povezavi z Ukrajino ne bo uporabil jedrske možnosti.

Dejal je še, da Rusija v Ukrajini ne napada civilnih ciljev in da namen operacije, ki jo izvajajo tam, ni zasedba države. Po njegovih besedah želijo doseči demilitarizacijo Ukrajine, njeno nevtralnost, odstranitev nacionalistov ter priznanje Krima in republik Doneck in Lugansk, operacija pa poteka v skladu z načrti.

Izjava Peskova je bila podana slab mesec dni po začetku ruske operacije in zaradi zaskrbljenosti Zahoda, da bi spor lahko eskaliral v jedrsko vojno.

Bela hiša: Putinu v Ukrajini ni uspelo doseči ciljev

Medtem Bela hiša ocenjuje, da Putinu do zdaj ni uspelo doseči nobenega od treh temeljnih ciljev pri svoji agresiji proti Ukrajini. Vojna v Ukrajini se ne bo še kmalu končala, je opozoril svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan.

"Prvič, Ukrajino si je treba podrediti, drugič, okrepiti rusko moč in prestiž, in tretjič, razdeliti in oslabiti Zahod," je glavne ruske cilje povzel Sullivan. Rusija je po njegovem mnenju "do zdaj dosegla nasprotno".

Sullivan je opozoril, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala. Ukrajino čakajo težki dnevi, najtežji za ukrajinske sile na fronti in za civiliste pod ruskim obstreljevanjem, je dejal. "Ta vojna se ne bo končala niti zlahka niti hitro," je zatrdil.

ZDA in zahodni zavezniki bodo ta teden napovedali nadaljnje sankcije proti Rusiji. To naj bi se zgodilo v četrtek v okviru izrednega vrha zveze Nato in zasedanja voditeljev članic EU-ja, je še dejal Sullivan. Obeh zasedanj v Bruslju, kjer bo potekalo tudi srečanje voditeljev skupine G7, se bo udeležil tudi ameriški predsednik Joe Biden. To bo sicer njegovo tretje potovanje v Evropo po nastopu položaja januarja lani.

Biden: Putin je stisnjen v kot

Medtem je Biden na okrogli mizi v Washingtonu dejal, da je Putin zaradi močnega upora, na katerega so ruske sile naletele v Ukrajini, "stisnjen v kot", kar naj bi povečalo možnosti, da se zateče k uporabi kemičnega ali biološkega orožja.

Biden je dejal, da so ruske trditve, da ima Ukrajina biološko in kemično orožje, "jasen znak, da Putin razmišlja o uporabi obeh". Obenem je Biden zatrdil, da se mora Rusija, če bi se za ta korak dejansko odločila, pripraviti na oster odziv Zahoda.

Ruski predstavniki so sicer Ukrajini očitali, da skuša v naglici skriti dokaze o domnevnem ameriškem programu kemičnega orožja na svojih tleh.

"Zdaj, ko je Rusija izrekla te lažne trditve, bi morali biti vsi pozorni na možnost, da lahko Rusija uporabi kemično ali biološko orožje v Ukrajini ali da ustvari lažno pretvezo za njegovo uporabo," je med drugim sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

Je pa neimenovani višji predstavnik iz ameriškega obrambnega ministrstva pozneje dejal, da ZDA še niso videle kakšnih konkretnih indicev, da bi se Rusi v Ukrajini pripravljali na napad s kemičnim ali biološkim orožjem, a še naprej "tesno spremljajo" obveščevalne podatke. Omenjeni predstavnik se je z Bidnovo oceno sicer strinjal, a dodal: "Nobenih indikacij ni, da se na tem področju pripravlja kaj v bližnji prihodnosti."

Je pa ameriško obrambno ministrstvo ruske sile obtožilo vojnih zločinov v Ukrajini. Nediskriminatorni napadi naj bi bili del namerne strategije Rusije v vojni, pravijo na ministrstvu.

"Ledeni pekel" Mariupolja

Medtem skušajo ukrajinske sile odpreti tri humanitarne koridorje, po katerih bi lahko civilisti zapustili oblegano pristaniško mesto Mariupolj.

"Vemo, da ne bo dovolj prostora za vse, ampak skušali bomo izvajati evakuacije, dokler ne bomo spravili ven vseh prebivalcev Mariupolja," je sporočila namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk. Trije koridorji bodo civiliste vodili iz Berdjanska, Jurjivke in Nikolske do mesta Zaporožje.

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva ostaja v Mariupolju še okoli 130.000 od 440.000 prebivalcev. Z mednarodne organizacije Human Rights Watch (HRW) pa so sporočili, da je v mestu ujetih še več kot 200.000 ljudi, pri čemer se sklicujejo na lokalnega predstavnika. Tisti, ki jim je uspelo od tam pobegniti, so ga opisali kot "ledeno peklensko pokrajino, polno trupel in uničenih zgradb", so navedli pri HRW-ju.

Mariupolj sta sredi poskusa evakuacije civilistov danes zadeli dve zelo močni bombi, so sporočile tamkajšnje oblasti, pri čemer podatkov o morebitnih žrtvah niso navedle. Predsednik Ukrajine Vladimir Zelenski je dejal, da so od Mariupolja ostale le ruševine. Znova je pozval Moskvo, naj dovoli, da civilisti zapustijo to oblegano mesto.

Kijev v stanju pripravljenosti

K evakuaciji pa pozivajo tudi v okolici prestolnice Kijev, kjer je izbruhnila panika zaradi groženj, da se bodo v sredo tam zvrstili napadi. Župan mesta Borispil Volodimir Borisenko je zaradi grožnje, da bo mesto kmalu uničeno, pozval ljudi, naj ga čim prej zapustijo. Moškim bo namreč lažje obvarovati mesto, če odidejo ženske in otroci, je dodal.

Iz Kijeva medtem poročajo o napadu z brezpilotnim letalnikom na znanstveni inštitut, v katerem je bil po navedbah oblasti ubit najmanj en človek. Iz sedemnadstropne zgradbe inštituta za trde materiale, ki je del nacionalne akademije znanosti, se je valil dim.

Spopadi se medtem nadaljujejo tudi drugod po državi. Ukrajinske sile so sporočile, da jim je znova uspelo prevzeti nadzor nad mestom Makariv, okoli 30 kilometrov od Kijeva, poroča CNN, ki opozarja, da navedb ni bilo mogoče preveriti.

Ukrajina je sporočila, da je bilo v bojih popolnoma uničenih najmanj deset bolnišnic, trdijo tudi, da so ruske sile iz regij Lugansk in Doneck nezakonito odpeljale 2389 ukrajinskih otrok. Razmere v mestu Herson so opisale kot "humanitarno katastrofo".

Zelo različne številke o ruskih žrtvah

Od začetka vojne naj bi po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva umrlo 15.300 ruskih vojakov, poroča britanski BBC. Rusija je sicer na začetku marca sporočila, da je izgubila skoraj 500 pripadnikov, ZDA pa ocenjujejo, da je v spopadih umrlo okoli 7000 ruskih vojakov.

Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je borcem samooklicane Ljudske republike Doneck uspelo zavzeti še štiri kilometre ozemlja. Uspehe naj bi imeli tudi na območju Luganska, kjer naj bi po navedbah ministrstva med drugim ubili 40 ukrajinskih vojakov.

Medtem naj bi blizu jedrske elektrarne Černobil izbruhnilo več požarov, pa so sporočili iz ukrajinskega parlamenta. Gorela naj bi površina v velikosti več kot dveh kvadratnih kilometrov, so dodali ob navajanju satelitskih posnetkov Evropske vesoljske agencije (Esa).

Pred približno enim mesecem so nadzor nad območjem prevzeli ruski vojaki. Po navedbah ukrajinskega parlamenta je požar izbruhnil "zaradi oborožene agresije Ruske federacije" po obstreljevanju ali pa so ga namerno podtaknili. V bližini jedrske elektrarne so v preteklosti sicer že večkrat izbruhnili požari, med drugim pred dvema letoma.

Zelenski: Ukrajina za ruske sile predstavlja vrata v Evropo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po videopovezavi nagovoril italijanski parlament. Opozoril je, da želi Moskva vdreti skozi Ukrajino v Evropo. "Za ruske sile predstavlja Ukrajina vrata Evrope, kamor želijo vdreti, a barbarizmu ne smemo dovoliti prehoda," je dejal. Znova je pozval k novim sankcijam proti Rusiji.

Italijanski premier Mario Draghi je dejal, da Italija želi videti Ukrajino v EU-ju in da mora tej državi poslati vojaško pomoč, da bi ustavili pokole. Ukrajina se po njegovih besedah "junaško" upira Rusiji.

"Aroganca ruske vlade je trčila ob dostojanstvo ukrajinskega ljudstva, ki mu je uspelo omejiti ekspanzionistične cilje Moskve in povzročiti velikanske izgube agresorski vojski," je dejal.

Zelenski bo v nedeljo nagovoril tudi francoski parlament. Prejšnji teden je nagovoril ameriški kongres in parlamente Nemčije, Združenega kraljestva, Kanade in Izraela ter Evropski parlament.

Zelenski je v ponedeljek ponovil svoje vabilo ruskemu predsedniku Putinu na neposredne pogovore, na katerih bi se lahko, kot je dejal, pogovarjala o vseh vprašanjih, tudi o statusu okupiranih območij, o čemer pa bi Ukrajinci nato odločali na referendumu.

V današnjem telefonskem pogovoru s papežem Frančiškom pa je ukrajinski predsednik pozval k posredniški vlogi Vatikana za končanje vojne v Ukrajini. "Posredniška vloga Svetega sedeža za končanje človeškega trpljenja bi bila cenjena," je Zelenski zapisal na Twitterju. V video nagovoru italijanskim poslancem pa je opozoril na človeško trpljenje in številne žrtve ruske invazije ter pozval k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji.

Mestne oblasti: V Harkovu uničenih skoraj tisoč poslopij

Mestne oblasti so sporočile, da so ruske sile v Harkovu uničile skoraj 1000 zgradb, večinoma v stanovanjskih naseljih. To mesto na severovzhodu Ukrajine ob meji z Rusijo je oblegano že več kot tri tedne, ubitih je bilo najmanj 500 civilistov.

Ukrajinska vojska je medtem objavila novo poročilo o razmerah na terenu v Ukrajini, v katerem trdi, da imajo "glede na dostopne podatke ruske okupacijske sile, ki delujejo v Ukrajini, za največ tri dni zalog streliva in hrane".

Podobno naj bi bilo tudi z gorivom, ukrajinska stran pa za pomanjkanje zalog krivi nezmožnost Rusije, da organizira dobavno linijo, po kateri bi oskrbela enote.

Ukrajinska vojska je po poročanju Guardiana dala primer okrožja Oktirka v pokrajini Sumi, kjer naj bi zaradi "neposlušnosti" okoli 300 ruskih vojakov zavrnilo izvajanje ukazov.

V pokrajini Lugansk, ki je pod nadzorom ruskih sil, pa naj bi, kot pravi ukrajinska vojska, zaradi velikih izgub Rusija "nadaljevala mobilizacijo prebivalcev v kvaziformacije LRP-ja". LRP je kratica za samooklicano Ljudsko republiko Lugansk, razglašeno v pokrajini Lugansk na vzhodu Ukrajine. A vojska dodaja, da velik del prebivalstva ne podpira "politik okupatorja" in ne želi prijeti za orožje.

Ukrajinska vojska je v prejšnjem poročilu dejala, da ruske sile nadzirajo kopenski koridor do polotoka Krim in da blokirajo dostop do Azovskega morja. Delno blokirano je tudi mesto Sumi, Harkov pa je tarča topniškega obstreljevanja.

Ruska vojska naj bi samo v ponedeljek izgubila okoli 300 vojakov, pravijo ukrajinske oborožene sile.

Poročilo še navaja pričakovanje, da bo Rusija nadaljevala napade z raketami in bombami ter topništvom na kritično infrastrukturo Ukrajine.