Opravičilo je izrekel premier Michel. Foto: Reuters
Opravičilo je izrekel premier Michel. Foto: Reuters

Opravičilo predstavlja prvo uradno belgijsko priznanje odgovornosti za politiko segregiranja, v okviru katere so otroke "metis" v Kongu ugrabili in jih dali v šole in sirotiščnice v Belgiji, ki jih je vodila Katoliška cerkev.

"V imenu zvezne vlade predstavljam svoje opravičilo otrokom metis iz belgijskega kolonialnega obdobja in njihovim družinam za krivice in trpljenje, ki so jih morali pretrpeti," je v parlamentu dejal premier Charles Michel.

"Upam, da bo ta slovesni trenutek dodaten korak na poti k ozaveščanju in poznavanju tega dela naše nacionalne zgodovine," je dodal premier. Govor je po poročanju Reutersa spremljalo več deset nekdanjih ugrabljencev.

"Zelo sem ganjena," je dejala Jeannot Cardinael, ki je bila ugrabljena. "To je priznanje tega, kar nam je belgijska država storila v sodelovanju s Cerkvijo. Vzeli so nam del identitete in zdaj priznavajo to napako."

Otroci kot "kršitev" zakonodaje

Belgijski kolonialni segregacijski zakoni so prepovedovali medrasne zakone, otroci kongovskih mater in belgijskih očetov pa so predstavljali njihovo kršitev, zato so bili odpeljani.

Do opravičila prihaja, potem ko je belgijski parlament lani soglasno sprejel resolucijo, s katero je vlado pozval, naj se opraviči in prizna vlogo Belgije in Katoliške cerkve v času kolonialne zasedbe Burundija, Konga in Ruande.

Še posebej kruta je bila Belgija v današnji Demokratični republiki Kongo, predvsem med letoma 1885 in 1908, ko je bila takratna t. i. Svobodna država Kongo zasebna last belgijskega kralja Leopolda II.

Zaradi suženjskega dela, pohabljanja in mučenja je umrlo med 10 in 15 milijonov ljudi.

Razširjena rasna diskriminacija

Številni ljudje v Belgiji se niti ne zavedajo zgodovine svoje države. Februarja lani je panel strokovnjakov Varnostnega sveta ZN-a v poročilu objavil, da je rasna diskriminacijo v belgijskih institucijah še vedno "razširjena" .

Decembra je Belgija po petih letih prenove spet odprla svoj Afriški muzej. Namen prenove je bil spremeniti to institucijo iz takšne, ki je bila naklonjena kolonizaciji, v takšno, ki je kritična do kolonialne nadvlade.

Kritiki sicer pravijo, da mora biti še veliko storjenega, za nekatere pa je bilo premierjevo opravičilo pomemben korak.