Breivik je tožil norveško državo zaradi domnevno neprimernih razmer v zaporu, kjer prestaja 21-letno zaporno kazen. Odkar je bil leta 2012 obsojen, je bil zaprt v različnih strogo varovanih zaporih, v vseh pa je prebival v izolaciji in ločeno od preostalih zapornikov.

Njegov odvetnik Oystein Storrvik je dejal, da sta dolgotrajna izolacija in odsotnost stikov z zunanjim svetom pri Breiviku povzročili psihološko trpljenje, vključno s samomorilskimi težnjami. Ker gre po mnenju odvetnika za kršitev konvencije o človekovih pravicah, je v njegovem imenu tožil državo.

44-letnik je od države zahteval prekinitev dolgoletne izolacije in odpravo omejitev njegovega dopisovanja z zunanjim svetom.

Državni odvetnik Andreas Hjetland je v petkovem sklepnem govoru po koncu petdnevne obravnave na sodišču dejal, da ni nobene podlage za obtožbe o kršenju človekovih pravic Breiviku. "Breivik ostaja zelo nevaren," je zatrdil in pojasnil, da pri njem še vedno obstaja velika nevarnost, da lahko povzroči nasilje ali druge spodbudi k nasilju.

Ob govoru Hjetlanda je Breivik večkrat zmajeval z glavo v znak nestrinjanja. Po koncu obravnave je imel možnost, da tudi sam poda kratke pripombe, a se je odločil, da te možnosti ne bo izkoristil.

Psihologinja zanika samomorilska nagnjenja

V torek je med pričanjem dejal, da je izolacija nočna mora. Njegova psihiatrinja sicer meni, da Breivik ni hudo depresiven. "Njegove razmere ga obremenjujejo in počuti se osamljenega. To je obremenjujoče, a mislim, da ni hudo depresiven," je dejala na četrtkovi obravnavi.

Psihologinja Inni Rein, ki je sodelovala pri pripravi ocene nevarnosti Breivika, je prepričana, da ni niti depresiven niti nagnjen k samomoru. "Naš zelo jasen vtis je, da mu gre zelo dobro in da želi živeti dobro," je zatrdila med obravnavo.

Kot je pojasnila, ji je Breivik ob nekaj priložnostih, ko sta se srečala, dejal, da razmišlja o samomoru, vendar je sama ugotovila, da to ni njegova resnična želja, ampak le poskuša tako nekaj pridobiti od zaporniških oblasti.

Breivik je na podlagi podobnih obtožb v preteklosti že tožil državo, pri čemer mu je okrajno sodišče v Oslu leta 2016 ugodilo, vendar so nato odločitev v prid države spremenila tako višja sodišča na Norveškem kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Dostop do prostorov v dveh nadstropjih

Čeprav obsojeni desničarski skrajnež trdi, da so mu zaradi bivanja v izolaciji kršene pravice, ima po poročanju norveške tiskovne agencije NTB v zaporu dostop do več prostorov v dveh nadstropjih, ki vključujejo kuhinjo, televizijsko sobo z igralno konzolo in sobo za telovadbo.

Breivik tako lahko "uživa v številnih dejavnostih, kot so kuhanje, videoigre, sprehodi in košarka", in "nič ne kaže na to, da bi imel zaradi razmer v zaporu duševne težave", je dejal Hjetland.

Uradno stališče Norveške je, da je Breivikova izolacija upravičena zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja, ter da so trenutni pogoji nujni za zaščito celotne družbe, drugih zapornikov in paznikov, pa tudi njega samega. Po besedah Hjetlanda ne gre pričakovati, da bi se ti pogoji lahko bistveno spremenili.

Breivik je 22. julija 2011 v vladnem predelu Osla sprožil avtomobil bombo in pri tem ubil osem ljudi. Nato se je odpravil na otok Utoya, kjer je v morilskem pohodu ubil 69 ljudi, med njimi večinoma najstnike, ki so se udeležili tabora pomladka norveške laburistične stranke.

Prostori v zaporu Ringerike, ki so na voljo Breiviku.