Predstavniki iniciative so ob napovedi prijave ZN-u poudarili, da se na Hrvaškem od tega odmevnega primera ni nič spremenilo.

V prijavi so zapisali, da je Hrvaška prekršila tako lastno zdravstveno zakonodajo, ki na papirju zagotavlja svobodno odločanje o rojevanju otrok, kot tudi več mednarodnih pogodb o človekovih pravicah.

V iniciativi zato zahtevajo, da ZN razišče ta primer, ki je maja pritegnil pozornost hrvaške in mednarodne javnosti, potem ko so štiri klinike zavrnile prošnjo Čavajde za umetno prekinitev nosečnosti.

Četudi obstajajo kazni za takšno ravnanje odgovornih, v iniciativi poudarjajo, da bo zadostna kazen sramotenje Hrvaške, kjer še vedno približno 60 odstotkov vseh ginekologov uveljavlja ugovor vesti.

Na novinarski konferenci so predstavnice iniciative poudarile še, da od vlade zahtevajo zaveze, da bodo vse ženske, ki želijo opraviti splav, imele zagotovljeno kakovostno zdravstveno oskrbo, še navaja Hina.

Mirela Čavajda je v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen zarodek velik tumor na možganih. Ko je želela opraviti splav, so jo zavrnile vse štiri klinike, na katere se je obrnila. Na koncu ji je drugostopenjska komisija v Zagrebu odobrila splav, a so ji zagrebške klinike ponudile zgolj inducirani porod, ne pa prekinitve nosečnosti, ter jo napotile v Slovenijo.