41-letna Mette Frederiksen je postala najmlajša premierka v zgodovini te države.

Reuters poroča, da je sicer malo verjetno, da bo nova vlada temeljito spremenila dansko gospodarsko politiko, a premierka je obljubila povečanje sredstev za socialno državo po letih ukrepov zategovanja pasu.

Na volitvah petega junija je blok petih levo usmerjenih opozicijskih strank pod vodstvom socialdemokratov osvojil večino, zaradi česar je desnosredinski premier Lars Lokke Rasmussen odstopil.

Socialdemokrati so kljub nekoliko slabšemu izidu v primerjavi z letom 2015 ostali največja stranka v državi. Kljub razlikam med levo usmerjenimi strankami na področjih socialne države in priseljevanja je Mette Frederiksen dobila njihovo podporo za oblikovanje enostrankarske manjšinske vlade, kar je na Danskem običajen pojav.

Socialdemokrati bodo za sprejetje zakonov v 179-članskem parlamentu potrebovali podporo Socialistične ljudske stranke, Rdeče-zelenega zavezništva in socialno-liberalne stranke, ki jo je nekoč vodila evropska komisarka za konkurenčnost Margrethe Vestager.

Nasprotovanje varčevalnim ukrepom

Štiri stranke so se strinjale glede omilitve nekaterih ostrih ukrepov na področju priseljevanja. Tako so opustile načrt prejšnje vlade, da tuje zločince drži zaprte na majhnem otoku.

Stranke naj bi tudi omogočile prihod več tujih delavcev, sprejele ukrepe za zajezitev vse večje neenakosti in načrt za sprejetje zavezujočih omejitev izpustov.

Potem ko je več zaporednih vlad sprejemalo varčevalne ukrepe, da bi zmanjšali javni primanjkljaj, kar je imelo za posledico erozijo tradicionalnih socialnih storitev, so socialni demokrati podporo volivcev in volivk pridobivali z napovedjo povečanja porabe in prisiljevanja podjetij in bogatih v plačevanje višjih davkov za kritje potreb socialne države.

Številni prebivalce in prebivalke Danske, kjer imajo ene najvišjih davkov na svetu, so zaskrbljeni, da bo dodatno varčevanje spodkopalo univerzalno zdravstvo, šolstvo in skrb za starejše, ki jih imajo za samoumevne.

Tudi ekonomisti so dejali, da so finance države v dobrem stanju in da omogočajo večjo porabo.