Nemška zunanja ministrica se je nedavno zavzela za sankcije proti Dodiku zaradi njegovih prizadevanj za odcepitev Republike Srbske od BiH-a.

"Zakaj bi Nemčija ali katera koli druga država morala upravljati z BiH-om? Vlada bi morala sodelovati z demokratično izvoljenimi predstavniki. Na funkcijo sem bil izvoljen s 60 odstotki glasov, ministrica pa zastopa stranko, ki ni največja v Nemčiji," besede Dodika za nemški medij Die Welt povzema srbski portal N1.

"Morda potrebuje hiter uspeh in misli, da lahko tukaj nekaj doseže. Toda uspeh se meri na koncu, ne na začetku mandata," je dejal Dodik za Annaleno Baerbock, ki je vodja nemške diplomacije postala na začetku decembra. Po njegovem mnenju nemška ministrica ne ve nič o življenju v BiH-u, saj še nikoli ni bila v tej državi.

Dodik meni, da bi se morala Baerbock pogovarjati z njim in ji tudi predlagala pogovore, ob tem pa pojasnil, da nihče v BiH-u ne načrtuje odcepitve, ampak je to "meč laži, ki so ga potisnili v njeno roko".

"Nočemo muslimanske vojske"

Srbski član predsedstva BiH-a je zatrdil, se samo bori za spoštovanje ustavnega reda, ki ne predvideva skupnega vodenja vojske, davčne politike in pravosodja, ampak so za to odgovorni obe entiteti.

Znova je ponovil, da ima Republika Srbska pravico do svoje vojske in da to predvideva tudi Daytonski sporazum. Kot je spomnil, je vojska Republike Srbske obstajala do leta 2005, ko so se tujci odločili, da je bolje za BiH, če ima skupno vojsko, kar se je zdaj po njegovih besedah izkazalo napačno.

"Mi nočemo muslimanske vojske in v to smer gre to. Nedavno je sodišče v Sarajevu presodilo, da imajo vojaki muslimanske veroizpovedi pravico imeti brado in da so lahko pripadnice oboroženih sil BiH-a zakrite, kar nekatere države v Evropi prepovedujejo v javnih prostorih," je dejal Dodik

Napovedal je, da bodo v prihodnjih mesecih potekali pogovori, kako povečati zaupanje v vojsko BiH-a, in če bodo dosegli dogovor, bo Republika Srbska ostala del tega, v nasprotnem primeru pa razmislila o drugih alternativah.