Po novem zakonu bi v tej entiteti organizacije, ki se financirajo tudi iz sredstev v tujini, evidentirali kot agente tujega vpliva.

Danes bodo spet potekali tudi protesti v podporo Dodiku, proti kateremu je vložena obtožnica, ki je Dodika doletela zaradi zavračanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti in ustavnega sodišča. Dodikovi privrženci se bodo vnovič zbirali ob administrativni liniji med entitetama, za katero sami trdijo, da je meja, Republika srbska pa je po njihovem mnenju država. Dodik večino pozivov iz Bruslja in mednarodnih organizacij ignorira, tudi zadnjega, naj umakne predlog posebnega zakona o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, saj naj bi bil diskriminatoren in namenjen predvsem zastraševanju in onemogočanju dela civilne družbe.

Dodik je ves čas v sporu z visokim predstavnikom Christianom Schmidtom, ki ga ne priznava, tako kot tudi ne njegovih odločitev. Ob 20. obletnici spominskega središča za več kot 8000 žrtev genocida v Srebrenici, ki ga Dodik in številni Srbi ne priznavajo, ampak govorijo o težkem zločinu, je Schmidt med drugim napovedal register doma ali na mednarodnih sodiščih obsojenih vojnih zločincev, ki ne bodo smeli opravljati javnih funkcij ali prejemati priznanj in nagrad, kar se je v preteklosti dogajalo pogosto.

Spopasti se moramo z zanikanjem, revizionizmom in izkrivljanjem resnice, kar lahko vidimo v nacionalnih in domačih virih, je dejal Schmidt. Njegov predhodnik je zanikanje genocida v Srebrenici in poveličevanje vojnih zločincev razglasil za kaznivo dejanje, a do zdaj ni bila vložena niti ena obtožnica.

Medtem je Dodik ponovil, da bi bilo naravno, da bi bili Srbija, entiteta Republika srbska in še nekateri drugi prostori ena država, a jim tega ne dovolijo, čeprav naj bi bil to, trdi Dodik, zgodovinski dolg do Srbov.