Kot je še opozoril britanski Institut za fiskalne študije (IFS), bi javni dolg lahko narasel na 90 odstotkov prihodkov države, kar bi pomenilo, da bi se država vsako leto zadolžila za skoraj toliko, kot bi zaslužila. "Država popolnoma zbegana pluje po morju, na obzorju pa ni nobenega trdnega fiskalnega sidra," je slikovito dejal direktor IFS-ja Paul Johnson, ki je skrbnikom javnih financ predlagal, da bi v primeru izstopa države iz Evropske unije brez dogovora premišljeno znižali davke in spodbudili porabo, da bi s tem okrepili domače gospodarstvo.

Kateri koli scenarij se bo v povezavi z brexitom že odvil, so pri IFS-ju opozorili, da bo vlada v vsakem primeru prekršila pravila o javni porabi, ki jih je sama sprejela. V prihodnjem letu bo država namreč po napovedih zadolžena že za več kot 56 milijard evrov, kar predstavlja 2,3 odstotka BDP-ja, a po zakonu se lahko vlada zadolži za največ dva odstotka BDP-ja.

Gospodarstvo Združenega kraljestva se je od referenduma o izstopu države iz EU-ja leta 2016 že skrčilo za okoli 67 milijard evrov. "Naložbe so padle za okoli 20 odstotkov, kar je prizadelo tudi produktivnost in rast plač," pa je za BBC dejal ekonomist Christian Schulz, ki je napovedal, da bi nov odlog brexita povzročil še več nejasnosti, še večji padec naložb in gospodarsko rast pustil nekje pri enem odstotku.

Najboljši scenarij: ostati v EU-ju

"Če se bo zgodil brexit brez dogovora, bi bila država v naslednjih dveh letih brez gospodarske rasti, urejen izstop z vnaprejšnjim dogovorom pa bi pomenil, da bo London imel 1,5-odstotno rast. Daleč najboljši scenarij za gospodarstvo Združenega kraljestva bi bil, da ostanemo v Uniji, kar bi nam za naslednjih nekaj let zagotovilo gospodarsko rast."

Britanska vlada sicer pričakuje, da se bodo pogajanja o brexitu končala ta konec tedna. Premier Boris Johnson je izjavil, da "v Uniji ne bi smeli začeti misliti, da bo glede brexita prišlo do zamude" in da bo izstop Združenega kraljestva preložen na datum po 31. oktobru. Britanska zakonodaja Johnsona zavezuje, da zaprosi za podaljšanje, če ne bo dogovora do 19. oktobra.

Obe strani si prizadevata, da bi dogovor dosegli pred vrhom Unije v Bruslju 17. in 18. oktobra. EU v predlogu, ki ga je London predstavil pretekli teden, zavrača predvsem možnost veta severnoirskega parlamenta na carinsko ureditev na Severnem Irskem. Za problematične pa so označili predloge za carinski nadzor med Irsko in Severno Irsko.