Prvotno naj bi se voditelji osebno sestali v Carigradu, a so zaradi širjenja novega koronavirusa pogovore opravili prek videokonference. Sestanek je po pisanju Guardiana trajal približno 75 minut.
Erdogan se je prejšnji teden mudil v Bruslju, kjer se je na temo migrantske krize sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Turški predsednik je namreč pred tem prebežnikom, ki jih gosti v državi, odprl pot proti Evropi, nakar se je proti meji z Grčijo začelo premikati več tisoč ljudi.
Kot so sporočili iz Ankare, se je četverica pogovarjala o migrantski krizi, pomoči ljudem v sirski provinci Idlib in razmerah v Libiji, dotaknili pa so se tudi možnosti skupnih ukrepov proti širjenju koronavirusa in odnosov med Evropo in Turčijo. Obstaja bojazen, da bi se koronavirus razširil v begunskih središčih. Iz urada francoskega predsednika so sporočili, da so se voditelji strinjali glede pomoči civilistom v Idlibu. Razhajanja pa so bile glede migrantske krize in odnosov z zvezo Nato in Evropsko unijo, piše STA.
Leta 2016 sklenjen dogovor o šestih milijardah evrov pomoči
Ankara pritiska na evropske voditelje, da bi Turčiji zagotovili novo finančno pomoč, s katero bi preprečili, da bi več deset tisoč prebežnikov zapustilo državo in se napotilo v EU. Turčija in EU sta leta 2016 sklenila dogovor, v okviru katerega je Akara preprečila migrantom, da nadaljujejo pot proti Evropi v zameno za šest milijard evrov in bližje odnose. Ankara trdi, da ni prejela vseh sredstev in da EU ni izpolnil vseh obljub, med drugim tudi glede trgovanja.
Erdogan posluša očitke, da izsiljuje Evropo, ker je spustil prebežnike proti mejam EU-ja, in da Ankara uporablja prebežnike kot vzvod za pridobivanje več denarja iz Evrope. Ankara trdi, da je rusko-sirska ofenziva v Idlibu, ki je z domov na severu Sirije pregnala več deset tisoč ljudi, preprosto onemogočila Turčiji, da bi lahko v državi zadržala več kot tri milijone prebežnikov. Grčija je medtem sprejela sklep, da začasno za en mesec prekine dodeljevanje azilov.
Po podatkih Evropske komisije so doslej podpisali za 4,7 milijarde evrov pogodb, izplačali pa so že 3,2 milijarde evrov. Denarja sicer ne dobi turška vlada, temveč mednarodne organizacije, ki neposredno pomagajo beguncem. Vsesplošno pričakovanje je, da bo Unija zagotovila dodatno finančno pomoč. V skladu z dogovorom iz marca 2016 je sicer mogoče vse nezakonite prebežnike, ki pridejo na grške otoke iz Turčije, vrniti v Turčijo. Za vsakega Sirca, ki ga vrnejo v Turčijo z grških otokov, lahko drugega Sirca zakonito preselijo iz Turčije v Unijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje