Zaradi napetih razmer na meji med Poljsko in Belorusijo, kjer na beloruski strani na tisoče prebežnikov, večinoma iz bližnjevzhodnih držav, skuša prečkati mejo in se prebiti na poljsko stran, so zunanji ministri EU-ja na srečanju v Bruslju pretresali nove sankcije proti Belorusiji, ki jo krivijo za prebežniško krizo.

Ministri so pravni okvir za sankcije prilagodili zaradi razmer na meji EU-ja z Belorusijo, da bi se lahko učinkoviteje odzivali na izkoriščanje ljudi v politične namene, kar očitajo beloruskemu režimu predsednika Aleksandra Lukašenka.

Evropska unija bo lahko zdaj kaznovala posameznike in pravne osebe, vpletene v dejavnosti Lukašenkovega režima, ki spodbujajo nezakonito prehajanje zunanjih meja Unije, tudi letalske družbe ali turistične agencije.

Dogovora o konkretnih imenih še ni, pričakuje se v prihodnjih tednih, za okoli 30 posameznikov in družb.

S tem se Unija postavlja proti nehumani in nezakoniti praksi izkoriščanja ljudi v politične namene, obenem pa še naprej poudarja, da je represija režima nad lastnim ljudstvom nesprejemljiva in da se bo primerno odzivala, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Pred dnevi je Borrell v imenu EU-ja ostro obsodil Lukašenkov režim zaradi namernega ogrožanja življenj in podžiganja krize na zunanjih mejah Unije z namenom preusmerjanja pozornosti od razmer v Belorusiji, kjer se nadaljujejo in celo poslabšujejo brutalna represija in kršitve človekovih pravic.

"Meje EU niso odprte neomejeno," je poudaril Borrell po zasedanju. "Pot do EU-ja ne vodi preko Belorusije," je še dodal. V EU je po njegovih besedah mogoče le zakonito, vsaka drugačna informacija je dezinformacija.

Lukašenku, ki je začel nezakonite migracije v unijo spodbujati v odziv na evropske sankcije zaradi kršitev človekovih pravic v Belorusiji, pa unija ob tem sporoča, da bo mogoče dialog znova vzpostaviti le z ustavitvijo kršitev, ne s pošiljanjem ljudi na meje.

Beloruski zunanji minister Vladimir Makej je po Borrellovih navedbah v njunem telefonskem pogovoru zatrdil, da bodo dovolili humanitarno pomoč ZN do ljudi, ujetih ob meji, kar je visoki zunanjepolitični predstavnik opisal kot pozitivno novico, je pa zavrnil vsakršno odgovornost za to, da so ti ljudje tam.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je ob prihodu na zasedanje opozoril, da grozijo Belorusiji strožje sankcije. "Lukašenko zahteva, da umaknemo vse sankcije. Danes bomo odgovorili. Sankcije bomo še zaostrili," je dejal.

Borrell je sicer ob prihodu dejal, da je pritok prebežnikov prek Belorusije v glavnem pod nadzorom in da se je zdaj treba osredotočiti na humanitarno pomoč ljudem in preprečiti kakršne koli hibridne napade na meje Unije.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je vsa beloruska letališča pozval, naj zavrnejo vse letalske družbe, ki bi lahko potencialno prevažale migrante. Ob tem je ponudil pomoč pri prevozu prebežnikov iz Belorusije nazaj na Bližnji vzhod.

Pogovor Angele Merkel in Lukašenka

Nemška kanclerka Angela Merkel se je po telefonu pogovarjala z Lukašenkom, s katerim sta govorila o humanitarni podpori in rešitvah za zmanjšanje napetosti.

Tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert je sporočil, da je bil pogovor namenjen "težkim razmeram na meji med Belorusijo in Evropsko unijo". Merkel in Lukašenko sta se dogovorila za nadaljnje pogovore.

Po poročanju beloruske televizije je pogovor trajal okoli 50 minut. Govorila sta o tem, kako bi lahko preprečila zaostrovanje napetosti, in o humanitarni podpori prebežnikom, ki so obtičali na meji. To je bilo prvič od spornih predsedniških volitev lani avgusta, da je Angela Merkel govorila z Lukašenkom.

Macron in Putin govorila po telefonu

Predsednika Francije in Rusije, Emmanuel Macron in Vladimir Putin, sta se v telefonskem pogovoru zavzela za umiritev razmer na meji med Poljsko in Belorusijo, govorila pa sta tudi o vlogi Rusije pri reševanju konflikta.

Putin je po navedbah Kremlja obljubil Macronu, da bo o tej temi spregovoril z beloruskim predsednikom, obenem pa je kritiziral ravnanje poljskih mejnih stražarjev s prebežniki.
Pariz je upal, da bo imel pogovor s Putinom pozitiven učinek na razvoj razmer na meji. Cilj pogovora naj bi bil namreč končati krizo.

Zid namesto ograje

Poljska bo začela graditi trajne tehnične ovire na meji z Belorusijo še letos, je napovedal notranji minister Mariusz Kaminski. V sredini decembra bodo namreč podpisali pogodbe z izvajalci, ki bodo nato še isti mesec začeli graditi.

Minister je sporočil, da je izgradnja pregrade na meji strateška in prednostna investicija za varnost Poljske in njenih državljanov. Delo bo potekalo 24 ur na dan v treh izmenah.

Glede na ocene bo pregrada, kar v opoziciji imenujejo zid, stala okoli 343 milijonov evrov in se bo raztezala na 180 kilometrih, kar je približno polovica celotne dolžine meje med Poljsko in Belorusijo.

Poljska je na meji že postavila začasno ograjo, s katero skušajo prebežnikom preprečiti, da bi nezakonito vstopili v državo. Visoka je okoli 2,5 metra, obdaja pa jo rezilna žica. To pa bo glede na načrte nadomestila 5,5 metra visoka pregrada, dodali bodo še senzorje za zaznavanje gibanja in kamere.

Na tisoče prebežnikov pred mejo

Pred zaprtim mejnim prehodom Bruzgi-Kuznica Bialostocka med Poljsko in Belorusijo se je zbrala večja skupina več tisoč prebežnikov, ki naj bi se po navedbah poljskih obmejnih stražarjev pripravljali na poskus nasilnega preboja meje.

"Beloruske sile vodijo vse več skupin prebežnikov proti mejnemu prehodu Kuznica," je tvitnilo poljsko obrambno ministrstvo. Na posnetkih je videti več sto migrantov pred postrojenimi poljskimi policisti in vojaki. Namestnik notranjega ministra Maciej Wasik je ob tem zagotovil, da so poljske sile pripravljene na vse scenarije.

Tudi beloruska stran je poročala, da se je velika kolona prebežnikov odpravila proti poljski meji. Ob tem so poudarili, da so se prebežniki organizirali sami.

Varšava sicer trdi, da je ob meji z Belorusijo od 3000 do 4000 prebežnikov.

Lukašenko napoveduje povračilne sankcije

Belorusija si prizadeva, da bi prebežnike na zahodni meji prepričala, naj se vrnejo domov, a smo neuspešni, je dejal Lukašenko. Kot je poročala beloruska tiskovna agencija Belta, je Lukašenko dejal, da bo Belorusija sprejela povračilne ukrepe proti morebitnim novim sankcijam Zahoda.

Medtem so Združeni arabski emirati prepovedali državljanom Afganistana, Sirije, Jemna in Iraka, da se vkrcajo na lete za Minsk. Beloruska državna letalska agencija Belavia je sporočila, da so bili z odločitvijo ZAE-ja seznanjeni v nedeljo. Prejšnji teden je že Turčija sporočila, da državljanom Sirije, Iraka in Jemna do preklica s svojega ozemlja ne bo več dovolila letalskih poletov v Belorusijo.

Irak bo v četrtek izvedel prvi repatriacijski polet

Irak je po poročanju Euronewsa napovedal, da bo v četrtek izvedel prvi repatriacijski polet v Bagdad. "Irak bo izvedel prvi polet za tiste, ki se želijo prostovoljno vrniti domov 18. novembra," je v televizijskem nagovoru dejal tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva Ahmed Al Sahaf.