Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je napade označil za grozljive in nepremišljene ter ukrajinskemu ljudstvu obljubil nadaljnjo podporo zavezništva v vojni.

Prvi mož Nata je na Twitterju zapisal, da je v pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom "obsodil grozljive in nepremišljene napade Rusije na civilno infrastrukturo v Ukrajini". Obenem je ukrajinskemu ljudstvu obljubil nadaljnjo podporo Nata, vse dokler bo to potrebno.

Obrambni ministri držav članic Nata se bodo v sredo zbrali na dvodnevnem zasedanju v Bruslju, kjer bo na dnevnem redu med drugim tudi nadaljnja podpora Ukrajini.

Ameriški predsednik Joe Biden je poudaril, da so napadi pokazali "izjemno brutalnost nezakonite vojne", ki jo ruski voditelj Vladimir Putin vodi proti ukrajinskemu ljudstvu.

ZDA ostro obsojajo današnje ruske raketne napade v Ukrajini, v katerih so bili ubiti in ranjeni civilisti ter uničene civilne tarče, je dejal Biden. Napadi znova kažejo na "izjemno brutalnost nezakonite vojne gospoda Putina proti Ukrajincem", je sporočil in izrazil sožalje družinam pobitih.

Biden je zagotovil, da takšni napadi še bolj utrjujejo odločnost ZDA za podporo Ukrajini. "Skupaj z zavezniki in partnerji bomo še naprej višali ceno Rusiji za njeno agresijo, Putin in Rusija bosta odgovarjala za grozodejstva in vojne zločine, Ukrajina pa bo še naprej dobivala podporo," je sporočil Biden. Ruskega predsednika Putina je znova pozval, naj preneha z agresijo in umakne vojsko iz Ukrajine.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da gre za nesprejemljivo zaostrovanje vojne. "Generalni sekretar je zgrožen zaradi obsežnih raketnih napadov Rusije na ukrajinska mesta, ki so povzročili veliko škodo na civilnih območjih ter ubili in ranili več deset ljudi. Gre za še eno nesprejemljivo zaostritev vojne in kot vedno največjo ceno znova plačujejo civilisti," je sporočil Guterresov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Na današnji val ruskih raketnih napadov na Kijev in druga večja ukrajinska mesta so se odzvali tudi v Bruslju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je, kot je zapisal na Twitterju, "globoko pretresen".

"Takšna dejanja nimajo mesta v 21. stoletju. Najostreje jih obsojam," je tvitnil in dodal, da EU stoji ob Ukrajini in da je dodatna vojaška podpora Unije na poti.

Sorodna novica Putin silovito rusko raketiranje Ukrajine označil za odgovor na napad na most na Krimski polotok

"Kar se dogaja v Kijevu, je odvratno"

Po besedah predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je "to, kar se zdaj dogaja v Kijevu, odvratno". "Spet kaže svetu, s kakšnim režimom imamo opraviti: takšnim, ki napada brez razlikovanja. Takšnim, ki zliva teror in smrt na otroke," je zapisala v tvitu in dodala, da bodo odgovorni za to odgovarjali. "Ukrajina bo zmagala. Evropa ne bo gledala stran," je dodala.

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau pa je današnje napade na mesta in civiliste v Ukrajini označil za "barbarstvo in vojni zločin". "Rusija ne more zmagati v tej vojni. Smo z vami, Ukrajina!" je tvitnil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je danes pogovarjal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, čigar država trenutno predseduje skupini sedmih gospodarsko najrazvitejših držav G7. S Scholzem se je, kot je zapisal, pogovarjal o povečanju pritiska na Rusijo in pomoči Ukrajini pri obnovi poškodovane infrastrukture.

Iz Berlina so sporočili, da bodo imeli voditelji G7 in Zelenski v luči najnovejših ruskih napadov v torek izredne pogovore.

S francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pa je govoril o "krepitvi zračne obrambe", o potrebi po ostrem evropskem in mednarodnem odzivu, pa tudi o povečanju pritiska na Rusijo. Macron je Zelenskemu danes izrazil "izjemno zaskrbljenost" zaradi ruskih napadov in obljubil, da bo Francija povečala vojaško pomoč.

Ruske napade je ostro obsodila tudi Italija. "Italija je zgrožena nad strahopetnimi raketnimi napadi, ki so danes zjutraj prizadeli središče Kijeva in druga ukrajinska mesta," je sporočilo zunanje ministrstvo v Rimu.

Britanski zunanji minister James Cleverly je napade označil za "nesprejemljive". "To je demonstracija šibkosti Putina, ne moči," je zapisal na družbenem omrežju Twitter. Cleverly je v telefonskem pogovoru ukrajinskemu kolegu Dmitru Kulebi zagotovil nadaljnjo britansko podporo.

Papež Frančišek pa je na dopoldanskem srečanju z belgijskim romarji v Vatikanu v okviru dogajanja govoril o "veliki nevarnosti" za mir. "Soočamo se s težkimi časi za človeštvo," je dejal.

Slovensko osebje v Kijevu na varnem

Ruske napade je najostreje obsodila tudi Slovenija in napade na civiliste označila za vojni zločin, ki ne sme ostati nekaznovan.

"Ostro obsojam današnje ruske napade na civiliste in mesta v Ukrajini. Skrajni čas je, da celotna mednarodna skupnost obsodi agresijo in da Rusija takoj zaustavi sovražna dejanja. Ukrajini in ukrajinskemu narodu še naprej stojimo ob strani," je premier Robert Golob sporočil na Twitterju.

"Slovenija najostreje obsoja podle raketne napade ruske vojske na Kijev in druga ukrajinska mesta. Bombardiranje stanovanjskih zgradb in ubijanje nedolžnih civilistov sta vojna zločina, ki ne smeta ostati nekaznovana," so v odzivu na Twitterju zapisali na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Kot so ob tem še navedli v Mladiki, so uslužbenci slovenskega veleposlaništva v Kijevu na varnem in nepoškodovani. "Ob zvoku siren v Kijevu so se ravnali v skladu z navodili tamkajšnjih oblasti," so zapisali v odgovoru STA. Ministrstvo za zunanje zadeve skrbno spremlja razmere v Ukrajini in je neprestano v stiku z osebjem veleposlaništva, so še dodali.

Sorodna novica Ukrajina po ruskem obstreljevanju začasno ustavila izvoz elektrike v EU

Veleposlaništvo v Kijevu vodi veleposlanik Tomaž Mencin, ki se je po začetku ruske invazije konec februarja z osebjem umaknil iz ukrajinske prestolnice in svoje delo nadaljeval iz mesta Rzeszow ob poljsko-ukrajinski meji, od koder so v začetnem obdobju delovali tudi številni drugi veleposlaniki, akreditirani v Ukrajini.

V Kijevu ga je kot začasni odpravnik poslov konec marca zamenjal podpolkovnik Slovenske vojske Boštjan Lesjak, ki mu je konec maja potekel mandat, Mencin pa se je nato sredi junija ponovno vrnil v Kijev.

Konec julija je Kijev obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se je med drugim srečala z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo in predsednikom vlade Denisom Šmigaljem ter zagotovila nadaljnjo slovensko podporo in pomoč Ukrajini, tako pri spopadanju s posledicami ruske agresije kot na poti v EU.

Protestni shod v Ljubljani

Ob 17. uri se je na Trgu republike v Ljubljani pred stavbo državnega zbora na protestnem shodu zbrala ukrajinska skupnost v Sloveniji, ki so ji podporo izrazili tudi drugi udeleženci shoda. "Glavni namen dogodka je bil opozoriti slovensko družbo na grozote, ki jih je ruski režim zagrešil nad ukrajinskim prebivalstvom. Med akcijo so se vrstili pozivi slovenskim poslancem in uradnikom, naj razglasijo Rusijo in Belorusijo za državi, ki sta pokroviteljici terorizma, ruske oborožene sile pa za teroristično organizacijo," je ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji zapisalo v izjavi za javnost.