Finski poslanci so s 167 glasovi proti 31 sprejeli zakon o začasnih ukrepih za boj proti instrumentaliziranim migracijam, a preden bo začel veljati, ga mora podpisati še predsednik države Alexander Stubb, ki pa je zakon v preteklosti že javno podprl.

Začasni ukrepi bodo v skladu z zakonom veljali eno leto in bodo oblastem omogočili omejevanje števila prošenj za azil na finski meji.

"To je močno sporočilo Rusiji in sporočilo našim zaveznikom. Finska bo poskrbela za svojo varnost in za varnost zunanje meje EU-ja," je na novinarski konferenci takoj po glasovanju v parlamentu povedal finski premier Petteri Orpo.

Orpo je prebežnike, ki razmišljajo o prihodu v Evropo prek Rusije, pozval, naj se ne podajo na pot. "Ne nasedajte tihotapcem," je sporočil. "Finska skrbi za svoje meje. Dostop do meje, ki ga orkestrira Rusija, ne bo pripeljal do vstopa v Finsko ali Evropo," je še poudaril.

Finska vlada je zakon predlagala po povečanem številu prihodov prosilcev za azil na več kot 1300 kilometrov dolgi meji z Rusijo in večkrat obtožila Moskvo, da namerno ustvarja pritisk na finsko vzhodno mejo s pošiljanjem prebežnikov iz držav, kot sta Sirija in Somalija.

Rusija je obtožbe Finske že večkrat zanikala.

V Helsinkih so prepričani, da Moskva spodbuja prihode prebežnikov na mejo kot odgovor na vstop Finske v zvezo Nato in podporo Ukrajini v vojni z Rusijo.

Od lanskega poletja je po poročanju Reutersa iz Rusije prišlo na Finsko več kot 1300 prosilcev za azil, vendar pa od letošnjega marca ni bilo novih prihodov.

Finska mejna straža je po glasovanju v parlamentu sporočila, da je en človek v četrtek nezakonito prestopil mejo in po prijetju zaprosil za azil.

Opozorila o kršitvah ustave

V skladu z zakonom bodo lahko za zaščito zaprosili le določeni prosilci za azil, denimo otroci ali invalidi. Upravičenost njihove prošnje bo odvisna od ocene njihovega primera, ki jo bodo na kraju samem opravili mejni policisti, zavrnjeni prosilci za azil pa se na odločitev ne bodo mogli pritožiti.

Več pravnih strokovnjakov je zato opozarjalo, da je zakon v nasprotju s finsko ustavo in mednarodnimi obveznostmi na področju zaščite človekovih pravic.

Nasprotovale so mu tudi nekatere opozicijske stranke, zlasti Levo zavezništvo, katerega voditeljica Li Sigrid Andersson je po sprejetju zakona v objavi na omrežju X zapisala, da je "danes žalosten dan za finsko pravno državo in človekove pravice".