po vsej državi prijeli 1.723 protestnikov, od tega so jih pridržali 1.220.

Protesti t. i. rumenih jopičev, ki v Franciji potekajo že od sredine prejšnjega meseca, so se v preteklih tednih močno zaostrili. V soboto se je protestov po vsej državi udeležilo okoli 136.000 ljudi, od tega 10.000 v Parizu.

Znova je izbruhnilo nasilje, uporabili so solzivec in vodne topove proti protestnikom, a je bilo nasilja veliko manj kot prejšnjo soboto. Ranjenih je bilo 180 ljudi.

Policija je ukrepala veliko odločneje kot pred tednom dni. Nameščenih je bilo 90.000 policistov, samo v Parizu 8.000, in prvič tudi 14 oklepnih vozil. V Parizu so po podatkih pariških oblasti prijeli 1.082 protestnikov, kar je veliko več kot preteklo soboto, ko so jih prijeli 412.

Francoski premier Edouard Philippe je po četrti soboti nasilnih protivladnih protestov nato ocenil, da je napočil čas za dialog in da je treba znova stkati nacionalno enotnost. Napovedal je tudi, da bo predsednik Macron prihodnji teden predstavil ukrepe za dialog.

Macron – predsednik premožnih?
Protesti so se 17. novembra začeli z nezadovoljstvom nad dragim gorivom, a so v zadnjih koncih tedna postali uperjeni proti predsedniku Macronu, ki mu očitajo, da je predsednik premožnih, zamerijo mu tudi visoke življenjske stroške in gospodarske reforme. Nanj padajo tudi kritike, ker se ne pojavi v javnosti.

V prve vrste je poslal premierja Philippa in notranjega ministra Cristopha Castanerja. Nazadnje je spregovoril 27. novembra in dejal, da ne bo pustil, da bi politiko usmerjali banditi.

Tiskovni predstavnik vlade je danes napovedal, da bo Macron v prihajajočem tednu nagovoril Francoze in predstavil ukrepe za spodbujanje dialoga. "Vendar vse težave rumenih jopičev ne bodo rešene z zamahom čarobne paličice," je še poudaril predstavnik Benjamin Griveaux.
Rumeni jopiči zahtevajo višje minimalne plače
Vlada je pretekli teden obljubila, da trošarin na gorivo ne bo, ter zamrznila cene energentov, a to protestnikov ni pomirilo. Zahtevajo nižje davke, višjo minimalno plačo in več ugodnosti za upokojene.

V soboto so se protestniki in policija spopadli tudi v drugih mestih, med drugim v Marseillu, Bordeauxu, Lyonu in Toulousu. Protesti v Parizu so bili tudi bolj razpršeni, tako da je bilo več krajev v prestolnici tarča nasilja, je povedal namestnik županje Emmanuel Gregoire za radio France Inter.

Manj nasilja, več gospodarske škode
Pariške oblasti so še sporočile, da je bila na sobotnih protestih povzročena večja gospodarska škoda kot na tistih v soboto, 1. decembra, ko so med drugim protestniki poškodovali Slavolok zmage. Zaradi varnosti so bile namreč tokrat zaprte številne trgovine, in to v času prednovoletnih nakupov.
Minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je ocenil, da pomenijo protesti rumenih jopičev katastrofo za francosko gospodarstvo. Ob obisku trgovcev v Parizu je dejal, da pomenijo katastrofo za trgovino in celotno francosko gospodarstvo, saj potekajo v obdobju, ko sicer pred prazniki cveti trgovina.

Prizadetim trgovcem je obljubil konkretne in neposredne odgovore. "Francozi zahtevajo enotnost naroda in pravico," je dodal minister in izrazil prepričanje, da bo Macron "našel prave besede". Opozoril pa je, da rešitve za to večstransko krizo – družbeno in narodno ter krizo demokracije – ne bo mogla dati samo država, ampak tudi vsi, ki sodelujejo v gospodarstvu države.

Potem ko je vlada pretekli teden z odpovedjo povišanja trošarin na gorivo v letu 2019 odgovorila na prvotne zahteve protestnikov, je Le Maire takrat podjetja pozval, naj zaposlenim izplačajo neobdavčene premije. Sindikati in delodajalci se zdaj ne morejo zediniti, ali gre za obveznost podjetij ali ne.