Prvi dan stavke francoskih železnic SNCF so poimenovali črni torek. Stavka bo potekala do 28. junija, in sicer dva dni na vsakih pet dni. Tako bo potekala tudi v sredo, nato pa znova v ponedeljek in prihodnji torek. Stavka bo prizadela okoli 4,5 milijona ljudi, ki dnevno uporabljajo železnice. Sodelujejo štirje glavni sindikati zaposlenih v državnem železniškem podjetju SNCF. Tako stavka kar 77 odstotkov strojevodij. Po podatkih podjetja skupaj stavka 34 odstotkov vseh zaposlenih. Že nekaj tednov zahtevajo, da vlada v celoti znova preuči predlog reforme železnic in ga pripravi na novo.

Vozi samo eden izmed osmih hitrih vlakov TGV in vsak peti regionalni vlak. Povezav s Parizom, ki jih vsak dan uporabljajo ljudje, ko se v glavno mesto vozijo na delo, je prav tako manj. Tako so avtobusi povsem zasedeni in je na cestah velika gneča. Po poročanju BBC-ja je bilo v okolici Pariza ob jutranji prometni konici za 420 kilometrov zastojev. Prizadete so tudi mednarodne železniške povezave. Vozi okoli 75 odstotkov vlakov Eurostar, ni pa železniške povezave s Španijo, Švico in Italijo. Vlaki v Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo vozijo skoraj povsem običajno.

Stavke sprožile načrtovane vladne reforme
Uslužbenci letalskega prevoznika Air France, ki stavkajo že četrti dan, zahtevajo šestodstotno zvišanje plač. Zaradi stavke je odpovedana četrtina načrtovanih letov. Stavkajo tudi delavci komunalnih podjetij, ki odvažajo smeti, saj želijo doseči oblikovanje krovnega državnega podjetja za odvoz smeti, pa tudi boljše pogoje upokojevanja. Delavci zapirajo dostop do nekaj obratov za predelavo odpadkov. Stavkajo tudi zaposleni v energetskem sektorju, ki med drugim zahtevajo ustavitev liberalizacije energetskega trga. Stavka tudi več tisoč študentov, ki nasprotujejo zaostritvi pravil za vpis na univerzo, poroča BBC.

Gre za najnovejšega v valu stavk, ki so jih v Franciji sprožile načrtovane vladne reforme. Te med drugim predvidevajo odpravo posebnega statusa zaposlenih na francoskih železnicah. Po mnenju oblasti v Parizu bi morale železnice tudi znatno zmanjšati stroške in povečati učinkovitost, če želijo biti konkurenčne, saj jih pesti 46,6 milijarde evrov dolga. Kritiki reform se bojijo, da se bo zaradi reform zmanjšala kakovost storitev v železniškem prometu.