Nekdanja vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa je v štirih letih in pol Turčiji vrnila 1.806 prebežnikov, so sporočili po izredni seji vlade, ki jo je sklicala dan po požaru in nemirih v največjem evropskem begunskem taborišču Moria na otoku Lezbosu.

Namestnik ministra za civilno zaščito Lefteris Oikonomu je na Lezbosu dejal, da Grčija prestaja najhujše obdobje od sklenitve sporazuma med Evropsko unijo in Turčijo o migracijah leta 2016, saj je v državi trenutno 70.000 prebežnikov, večinoma pa prihajajo iz Sirije. Konservativna vlada Kiriakosa Micotakisa je od dodatnih ukrepov že napovedala okrepitev patrulj v Egejskem morju, nadaljevanje premeščanja prebežnikov z otokov na celino ter gradnjo zaprtega centra za nezakonite migrante in tiste, ki so jim zavrnili prošnjo za azil.

Sorodna novica Požar v prebežniškem centru Moria: najmanj ena smrtna žrtev

Po podatkih grškega ministrstva za zaščito državljanov je na otokih v Egejskem morju trenutno več kot 29.000 prebežnikov, kar je rekordno število po marcu 2016, ko sta EU in Turčija sklenila dogovor. Še aprila letos je bilo na grških otokih 14.000 prebežnikov, v zadnjih dveh mesecih pa se je migrantski tok iz Turčije v Grčijo močno okrepil. Grške oblasti so v petek sklenile, da bodo s svojih otokov v Egejskem morju na celino prepeljale več kot 10.000 prebežnikov.

Vse več prebežnikov v Italijo po balkanski poti

Predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine (FJK) Massimiliano Fedriga je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi porasta števila prihodov prebežnikov v Italijo prek balkanske poti. Problematično naj bi bilo zlasti območje ob slovensko-italijanski meji pri Gorici. "Uspelo nam je, da smo število nezakonitih migrantov, za katere skrbi FJK, zmanjšati za 40,5 odstotka. A zdaj se število prihodov znova povečuje. Tudi iz Hrvaške so nam potrdili, da število prebežnikov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, raste," je dejal Fedriga, ki prihaja iz desničarske stranke Liga.
Za nadzor italijansko-slovenske meje od 1. julija sicer skrbijo mešane policijske patrulje obeh držav. Za zdaj policije javno niso poročale o kakšnih večjih težavah sodelovanja.

Problematični naj bi bili predvsem tisti, ki nimajo pravice do azila. Novi italijanski zunanji minister in vodja Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio je napovedal, da bo še ta teden predstavil ukrepe za pohitritev procesa vračanja v njihove matične države. To naj bi veljalo predvsem za tunizijske državljane, ki so, kot poudarja Di Maio, ekonomski migranti in ne morejo dobiti pravice do azila. Di Maio je napovedal, da si želi s Tunizijo izpogajati nov sporazum za vračanje migrantov.