"V Beogradu in drugih krajih po Srbiji se nadaljujejo različni dogodki, ki se jih udeležuje veliko ljudi in lahko predstavljajo tudi večja varnostna tveganja, povzročajo gnečo, zapore ulic in prometne zastoje. Slovenskim državljanom predlagamo izogibanje območjem množičnih združevanj in upoštevanje navodil varnostnih organov," je na omrežju X zapisalo ministrstvo.

Do predloga ministrstva prihaja po tem, ko je srbska policija v sredo iz države izgnala več aktivistov in aktivistk iz Hrvaške, Slovenije, Romunije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije, ki so v Beogradu sodelovali na delavnici za nevladne organizacije v organizaciji fundacije Erste.

Slovensko zunanje ministrstvo je za STA v četrtek potrdilo, da je bila med izgnanimi tudi slovenska državljanka. Napovedalo je, da bo proučilo dogodek in se po potrebi odzvalo. Hrvaška pa je zaradi incidenta od Srbije v protestni noti zahtevala pojasnilo in izrazila oster protest. Prav tako je svojim državljanom svetovala, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo.

Zagreb s svojim opozorilom

Hrvaško zunanje ministrstvo je svojim državljanom svetovalo, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo, potem ko je srbska policija ta teden brez pojasnila izgnala pet hrvaških državljank, ki so bile v Beogradu na izobraževanju združenj civilne družbe.

Ne potujte v Srbijo, Hrvatom svetuje ministrstvo za zunanje zadeve, in sicer zaradi neprimernih in neutemeljenih postopkov srbskih oblasti do hrvaških državljanov.

Pred tedni so najprej obtožili novinarja portala Telegram, ki je spremljal srbske proteste, da ogroža varnost Srbije, Vojislav Šešelj pa je na televiziji kazal njegov osebni dokument. Za rušenje države so obtožili skupino hrvaških študentov elektrotehnike in računalništva, ki so v Beogradu preživljali koec tedna na povabilo svojih srbskih kolegov.

Zadnji incident se je zgodil v noči na torek, ko so policisti v civilu privedli pet hrvaških članic civilne družbe, ki so bile v Beogradu na mednarodnem izobraževanju.

"Cilj teh zaslišanj in deportacij je ustvarjanje vtisa v srbski javnosti, da za protesti na srbskih ulicah stojijo tuji centri moči," pravi stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Tonino Picula. Srbske oblasti namreč niso pojasnile, zakaj bi bili hrvaški državljani nevarni za stabilnost države.

"Brez uradnega pojasnila težko govorimo o naključnih incidentih," pravi hrvaški notranji minister Davor Božinović.

Srbija v odgovoru na hrvaško protestno noto obtožuje Hrvate pogostega protisrbskega razpoloženja in vmešavanja v politične procese sosednje države.

Evropske nevladne organizacije kritične do Srbije

Skoraj 400 organizacij civilne družbe iz številnih evropskih držav je od četrtka do danes podpisalo odprto pismo, v katerem so opozorile, da srbske oblasti nadlegujejo evropske, regionalne in srbske aktiviste.

"Te osebe so pridržali čez noč, zaslišali brez dokazov, označili za grožnjo nacionalni varnosti in za eno leto izgnali iz Srbije," so organizacije civilne družbe v regiji in EU-ju zapisale v odprtem pismu, ki ga je STA-ju posredoval Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).

Nevladniki so izrazili prepričanje, da je takšno ravnanje del vzorca represije, ki vključuje dva podobna nedavna izgona hrvaških državljanov in zatiranje mirnih protestov v Srbiji. Pri tem so poudarili, da so "nepravični in nezakoniti ukrepi srbskih oblasti, ki zatirajo civilni prostor", presegli meje države, saj niso usmerjeni le proti srbskim državljanom, temveč tudi proti tujim aktivistom in organizacijam civilne družbe.

Srbske oblasti so v pismu še pozvali, naj pojasnijo ta dejanja in zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, institucije EU-ja in države članice pa, naj od Srbije zahtevajo odgovornost in spoštovanje evropskih vrednot.

Evropska komisija je že v četrtek izrazila zaskrbljenost zaradi dogodka. Opozorila je pomembno vlogo civilne družbe pri razvoju zdrave in demokratične družbe ter poudarila, da to niso vrednote, ki so le bistvo EU-ja, temveč tudi prihodnosti Srbije kot države kandidatke.

Slovensko zunanje ministrstvo je za STA v četrtek potrdilo, da je bila med izgnanimi tudi slovenska državljanka. Napovedali so, da bodo proučili dogodek in se na podlagi ugotovitev po potrebi tudi odzvali.